
Stečajni upravitelj Javnega podjetja (JP) Prlekija Borut Soklič je za STA povedal, da stanje v družbi ni bilo dobro. Zagotovil pa je, da bo podjetje, dokler občine ne določijo drugega izvajalca, nemoteno izvajalo dobavo in čiščenje odpadne vode. Z župani se je namreč dogovoril za začasne posebne pogoje sodelovanja, je pojasnil.
JP Prlekija, ki se je znašlo v težavah, ker se osem prleških občin ustanoviteljic nikakor ni moglo dogovoriti za enotno ceno vode, je od 7. maja v stečaju. Dokler občine ne bodo določile in usposobile drugega izvajalca, bo vse naloge opravljala JP Prlekija, je povedal Soklič. Kot je pojasnil, se je z župani dogovoril, da bodo dva meseca, maja in junija, dovolili posebne pogoje delovanja oziroma sodelovanja.
“Občine so se za ta čas odrekle nadomestilu za uporabo javne infrastrukture. JP Prlekija torej v tem času ne bo imela stroškov z najemnino, tako da bo za njeno delovanje ostal bistveno večji del prihodkov. V sporazumu, ki smo ga podpisali, je tudi generalna klavzula, s katero občine zagotavljajo, da v teh dveh mesecih stečajnega postopka ne moremo ustvariti izgube oziroma da bi morebitno ustvarjeno izgubo poravnale občine,” je še povedal Soklič.
V JP Prlekija gre po njegovih besedah za “specifično situacijo”. Primera, da bi šlo v stečaj javno podjetje, ki zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe, po njegovem vedenju še ni bilo. “To so stvari, ki pač morajo funkcionirati, zato da lahko neka skupnost obstaja. Tudi meni je bilo jasno, da bo morala JP Prlekija dejavnost opravljati vsaj še nekaj časa. Če bi poslovanje ustavili, kot je to običajno v stečajnem postopku, potem bi občani osmih občin ostali brez vode, pa seveda tudi brez čiščenja odpadnih voda,” je dejal stečajni upravitelj.
Na njegovo pobudo so župani podpisali tudi določbo, da si bodo občine prizadevale “v najkrajšem času” zagotoviti lastno upravljanje javnih služb oskrbe z vodo in čiščenja odpadnih voda. Povedal je, da se bodo v četrtek župani občin spet sestali, na srečanje je bil povabljen tudi sam.
“Namen tega sestanka je določiti koordiniran in sočasen izstop vseh občin iz skupnega podjetja. Infrastruktura je taka, da jo je sicer možno upravljati po delih, a se je treba o tem najprej dogovoriti ter pregledati in pretehtati tehnične možnosti in njihove posebnosti oziroma posledice, ki jih potegnejo za sabo,” je dejal. Treba je določiti medsebojne pravice in obveznosti ter koordinirati celoten izstop, da se ne bi kateri od občin oziroma njihovim občanom povzročilo škode, je še povedal Soklič.
O tem, kaj bo z zaposlenimi JP Prlekija, je po njegovem mnenju še prezgodaj govoriti. Je pa že nekaj korakov naredil v smer, da bi vsi ali vsaj večina zdaj zaposlenih nekje nadaljevali delo, po možnosti v “novi organizaciji, ki bo prevzela opravljanje storitev JP Prlekija”, je povedal Soklič.
Javno podjetje Prlekija so leta 2009 ustanovile občine Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci, Veržej, Ljutomer in Razkrižje in je v njihovi 100-odstotni lasti. Ker se občine ustanoviteljice niso uspele dogovoriti o ceni vode, je ta nekaj let ostajala nespremenjena, to pa je družbo privedlo v nerešljive težave.