Gospodarstvo

Istrske občine nad nevarnost plazov in poplav

Decembrsko neurje v slovenski Istri je odprlo vprašanja o nevarnosti plazov in poplav na tem območju. Istrske občine so oz. še bodo pristopile k sanaciji najbolj kritičnih točk, za kar so namenjena tudi sredstva iz proračunskih rezerv. Obenem iščejo tudi dolgoročne rešitve za izboljšanje poplavne varnosti.

 

V Mestni občini Koper (MOK) sta bila največja izredna dogodka ob decembrskem neurju poplave v Šalari in zemeljski plaz na Cesti na Markovec. Neurje je povzročilo več plazov in podorov na nekaterih drugih cestah, pojavile so se tudi težave na vodotokih. Po prvih ocenah znaša škoda na kmetijskih zemljiščih, stavbah in infrastrukturi v občini milijon evrov, točna vrednost pa bo znana po pridobitvi vse potrebne dokumentacije za izvedbo sanacije, so za STA pojasnili na mestni občini.

Pri tem bo MOK prednostno pristopila k sanaciji plazu na Cesti na Markovec in obnovi meteornega kanala v Šalari. Z direkcijo za vode kot upravljavcem hudournikov in vodotokov bodo poleg tega takoj pristopili tudi k izvedbi ukrepov za povečanje poplavne varnosti širšega območja Šalare. Kot so še navedli, so sočasno stekle tudi aktivnosti za sanacijo poškodovanih cest oz. njihovo zaščito. Občina bo za te namene iz proračuna namenila nekaj manj kot milijon evrov.

Sicer pa MOK in direkcija aktivno sodelujeta tudi pri iskanju dolgoročnih rešitev za izboljšanje poplavne varnosti v občini. Pri tem bo prioriteta izgradnja suhega zadrževalnika Pradisjol za izboljšanje poplavne varnosti Šalare, so še navedli.

Na območju piranske občine je bilo v decembrskih poplavah najbolj kritično v centru Strunjana in v Sečovljah, kjer so bili objekti poplavljeni. Velik del kmetijskih površin je poplavilo še v dolini reke Dragonje. Poplave so prizadele še območje letališča Portorož v Sečovljah in Sečoveljskih solin, so za STA povedali na Občini Piran. Kot je znano, prva ocena škode v piranski občini presega dva milijona evrov.

Občina je najprej zavarovala območja in odstranila zemljine na lokacijah večjih plazov, ki so se sprožili pod cesto Seča – Korte, v Dragonnji in nad glavno cesto Šmarje – Dragonja.

Piranska občina ima sicer za hitra ukrepanja za odpravo elementarnih nesreč določena proračunska sredstva v obliki proračunske rezerve v višini 180.000 evrov. Vse ostale aktivnosti se izvajajo v okviru vsakoletnih proračunskih investicij ter aktivnosti, ki jih občina načrtuje skupaj z državo in njenimi institucijami. Za letošnje leto imajo tako namenjenih še slabega pol milijona evrov, in sicer nekaj več kot 203.000 evrov za sanacijo klifa pri piranskem župnišču, 130.000 evrov za klif med Piranom in Fieso, 120.000 evrov za plaz Solinska in 42.000 evrov za izdelavo raznih škarp.

Na Občini Izola večjih nevarnosti za sprožitev zemeljskih plazov in skalnih podorov ne zaznavajo. Poplavna ogroženost objektov pa je zaradi visokega plimovanja morja največja v starem mestnem jedru, so pojasnili za STA.

Za preprečevanje poplav v območju izolskega amfiteatra bodo tako zgradili zadrževalnike padavinskih voda, ki se iztekajo iz hudournikov Rikorvo 1 in 2, Morer in Mehanotehnika 2. V dvoletnem proračunu je za ta namen načrtovanih 1,7 milijona evrov.

V prihodnjih dveh letih bo občina prispevala k izboljšanju poplavne varnosti tudi s sanacijo ribiške infrastrukture, ki vključuje nadvišanje skalometa in delni dvig obalnega zidu mandrača s privzdignjenim platojem za prehod pešcev med mandračem ter zelenimi površinami pred hotelom Marina.

Kot so dodali na izolski občini, pa bi za celovito protipoplavno varnost, ki vključuje prenovo celotnega kanalizacijskega sistema v mestu, potrebovali bistveno več finančnih sredstev: “Tako obsežnega infrastrukturnega projekta brez pomoči države ni mogoče izpeljati, izgradnja zadrževalnikov padavinskih voda in sanacija ribiške infrastrukture pa zagotavljata prvi korak k temu.”

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button