Inštitut za ekonomsko demokracijo (IED) je opozoril na razlike predlogov ureditve področja lastništva zaposlenih in finančne participacije. “V različnih fazah usklajevanja z resornimi ministrstvi sta komplementarna zakonska predloga, ki spodbujata razvoj področja, a se razlikujeta v namenskosti,” je povedal direktor IED Tej Gonza.
Predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki ga pripravljata ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za solidarno prihodnost, predvideva davčne olajšave za lastnike, ki se bodo odločili prodati podjetje zaposlenim prek modela ESOP (Employee Stock Ownership Plan). Nudi učinkovito rešitev za soočanja z valom upokojitev v malem gospodarstvu in za sistemsko nagrajevanje in motiviranje zaposlenih, je povzel.
Medtem ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pripravlja predlog zakona o udeležbi pri dobičku in opcijskem nagrajevanju delavcev, ki bi spremenil zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. “Prenova bi v Sloveniji spodbudila model finančne participacije ESPP (Employee Stock Purchase Plan), ki se v tujini uporablja predvsem v zagonskih in visokotehnoloških podjetjih ter nudi ugodno nagrajevanje zaposlenih in rešuje problem odhajanja tega kadra,” je dejal.
Oba predloga sta po mnenju IED pomembna za reševanje različnih izzivov v slovenskem gospodarstvu. Vendar je za potrebe razvoja slovenskega gospodarstva nujna prednostna obravnava prvega zakona, ki neposredno naslavlja veliko težavo lastniškega nasledstva v sektorju malih in srednjih podjetij. “Ta zagotavlja tudi bolj dolgoročno vzdržno, vključujočo in družbeno odgovorno obliko lastništva za zaposlene,” je še povedal Gonza.
Med prednostmi modela ESOP je naštel zagotavljanje orodje za reševanje izziva lastniškega nasledstva v sektorju majhnih in srednje velikih podjetij na družbeno odgovoren način, dvig dodane vrednosti in krepitev stabilnosti v podjetjih in gospodarstvu, za odkup deležev se uporabljajo pričakovani dobički podjetja ter da gre za zelo stabilno obliko notranjega lastništva, ki vzpostavlja znatno lastništvo zaposlenih.
Izzivi modela ESOP pa so, da je bolj kompleksen, da vzpostavitev zahteva višjo investicijo časa in denarja s strani podjetij. Na indikatorje uspeha v podjetjih znatno vpliva v kombinaciji z ustreznimi izobraževanji zaposlenih in vzpostavitvijo transparentne kulture lastništva. Izkušnje iz tujine pa kažejo, da ustrezen zakonodajni okvir lahko pri odkupu lastniškega deleža prek vzvoda učinkovito preprečuje morebitne zlorabe modela.
Medtem so prednosti modela ESPP te, da omogoča preprosto in fleksibilno nagrajevanje zaposlenih z dobički, deleži podjetja ter delniškimi opcijami ter da z davčno ugodnim nagrajevanjem zaposlenih pomaga pri višanju njihovih neto prejemkov zaposlenih in pripomore k izboljšanju plačne konkurenčnosti v gospodarstvu.
Izzivi pa so, da vodi v razlike med zaposlenimi na ravni participacije v lastništvu podjetij, da se zaposleni sami odločijo, ali bodo nagrado investirali v deleže oz. delnice ali si jo bodo izplačali. Ta model ne spodbuja trajnostnih oblik lastništva, zlasti če ni ustrezno reguliran. Model ne vodi v znatne spremembe za celotno zaposlenost, gospodarstvo in družbo, v malem gospodarstvu se uporablja redko.
Kot so ocenili v IED, se Slovenija sooča z velikim demografskim izzivom, ki ne ogroža zgolj pokojninskega sistema, ampak predstavlja tudi izziv za normalno delovanje gospodarstva, saj se več kot tretjina lastnikov sektorja malih in srednjih podjetij upokojuje. “Zakon z modelom ESOP bi spodbudil nakupe prek vzvoda ESOP in na ta način slovenskim podjetnikom ponudil orodje nasledstva z dolgoročnimi pozitivnimi družbenimi in ekonomskimi posledicami,” so poudarili.
Raziskave iz tujine kažejo, da lastništvo ESOP vodi v višjo motivacijo in pripadnost in manjšo fluktuacijo zaposlenih, nižje stroške povezane s prehajanjem zaposlenih, višjo krizno odpornost in učinkovito spodbudo inovativnosti zaposlenih. ESOP je primeren za zagonska, mlada in zrela podjetja, ki želijo dolgoročno poenotiti interes zaposlenih in interes podjetja.
Veliko slovenskih podjetij v solastništvu zaposlenih se zaradi neurejene zakonodaje in davčnih obremenitev danes sooča z izzivi, ki jih lahko naslovi zakona o lastniški zadrugi delavcev. Eden izmed glavnih izzivov je vzdrževanje lastništva zaposlenih med generacijami zaposlenih.
V IED so predstavili primer podjetja Etiketa, printing house, ki se sooča s težavami nasledstva, ter primer podjetja Inea, največjega podjetja ESOP v Sloveniji in Evropi. Prvemu bi zakon ESOP omogočil davčno ugoden in sistemski prehod na vzdržno shemo notranjega lastništva, ki bi podjetju omogočilo dolgoročno obrambo pred prevzemi z vezavo lastništva na vsakokratno generacijo zaposlenih. Drugemu pa bi omogočil več regulatorne stabilnosti ob prehodu, zakonsko podlago za financiranje odkupa in jasno davčno obravnavo.
Zakonski okvir bi zagonskemu podjetju Hudlajf znižal stroške postavitve solastništva ESOP in zagotovil več davčne in pravne gotovosti v procesu. Družbi Domel pa bi ta zakon zagotovil davčno ugoden način za konsolidacijo delnic od odhajajočih zaposlenih in prenos teh delnic v roke novih zaposlenih, kar bi v podjetju omogočilo dolgoročno stabilno lastništvo zaposlenih, so navedli.
