GZS zavrača trditve Agencije za energijo, da dvigi stroškov pri energetsko intenzivnih podjetjih morda niso posledica novega sistema omrežnine, ampak ukinitve bonitete za zmanjšanje odjema v času kritičnih obremenitev omrežja. Zbornica zanika, da bi predlagala prilagoditev časovnih blokov posameznim podjetjem.
Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je na torkovi novinarski konferenci ob uvedbi novega načina obračuna omrežnine dejala, da bo imela slovenska energetsko intenzivna industrija tudi po uvedbi novega sistema šesto najnižjo omrežnino v EU in da ta ostaja daleč pod povprečjem EU. Poudarila je, da je treba upoštevati, kakšen delež predstavlja strošek omrežnine v skupnem strošku za elektriko. In ta bo tudi po novem znašal med štirimi in petimi odstotki celotnega stroška, kar da ne more biti razlog za poslabšanje njihove konkurenčnosti.
Glede primera livarne, ki ga je navajala GZS in pri kateri naj bi se strošek omrežnine za energijo povečal za več kot štirikrat, je Godina dejala, da od GZS niso dobili podatkov, da bi lahko sami naredili primerjavo, da pa zbornica ni ob tem povedala, da se bo znižala omrežnina za moč. Agencija je za nekatere livarne sama naredila primerjavo in ugotovila, da se jim bo strošek zaradi prenove sistema omrežnine znižal.
“Zato to, kar se dogaja pri teh izrazitih dvigih, ni posledica prenove obračuna. Ugotovili smo, da do tega izrazitega dviga pride zato, ker smo hkrati s prenovo obračuna omrežnine ukinili pomembno boniteto, ki je imela v bistvu elemente nedovoljene državne pomoči … to je posebno obdobje kritične obremenitve omrežja, ki ga je intenzivna industrija – in morebiti tudi tale livarna, ki je priključena na zbiralke – izkoriščala, zaradi česar so dosegali bistveno nižje moči in bili premalo obračunani,” je dejala Godina.
Povedala je med drugim tudi, da si je GZS v predlogu za spremembo časovnih blokov prizadevala, da bi se te prilagodilo posameznim podjetjem.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je v današnjem odzivu poudarila, da si GZS nikoli ni prizadevala za spremembo sistema obračuna omrežnin za določeno panogo oz. za spremembo časovnih blokov, prilagojenih posamičnemu podjetju.
Kot je dejala, omrežninska reforma podjetjem, ki so priključena na srednjo napetost na zbiralki in visoko napetost ter poslujejo 24 ur na dan, 7 dni v tednu, prilagoditve ne omogoča. “Te odjemalce, ki za svoje obratovanje porabijo velike količine električne energije, omrežnina za energijo nesorazmerno in skokovito obremeni za štiri- do šestkrat bolj kot doslej, čeprav se pri njihovem odjemu ni nič spremenilo in omrežje uporabljajo povsem enako,” je dejala.
Dodala je, da omrežninska reforma “ne bi smela biti sredstvo za omilitev ali odpravo slabih poslovnih odločitev neodvisnega regulatorja v prejšnjih letih”.
Zavrnila je trditve, da je razlog nasprotovanju novemu sistemu omrežnin ukinitev bonitete za obdobje kritične obremenitve. “Ta ukinitev namreč ni povezana s povišanjem tarifnih postavk za energijo na napetostnih nivojih srednje in visoke napetosti, ampak je boniteta za kritično obremenitev vezana na obračunsko moč,” je dejala.
GZS je po njenih besedah pri svoji analizi uporabila primerjalne izračune, ki so zaupne narave, zato ni imela pooblastila, da bi jih posredovala komurkoli, tudi agenciji ne. Tej je že konec februarja ustno in kasneje tudi v dopisu predstavila rezultate analize, na podlagi katerih bi lahko agencija, če bi imela interes, že takrat sama izvedla izračune, pravi generalna direktorica GZS.
Meni tudi, da delež omrežnine v skupnem strošku električne energije, ki ga izpostavlja agencija, ne more biti referenčni podatek in je treba ugotavljati absolutni znesek omrežnine, ki ga bodo odjemalci po novem plačali.
“Izjave Agencije za energijo, ki ocenjuje, da odstotek dviga stroška omrežnine v celotnem strošku električne energije elektro intenzivnim podjetjem ne bo poslabšalo njihovega konkurenčnega položaja, kažejo na nerazumevanje ekonomike teh podjetij. Dejstvo je, da ta podjetja nimajo presežnih proizvodnih kapacitet v obsegu, ki bi jim omogočal terminsko prilagajanje potrebam omrežja. Gre za podjetja, ki poslujejo 24 ur dan, 7 dni v tednu in svojega poslovnega procesa ne moremo enostavno prekiniti, saj je njihova realizacija vezana na naročila in pogodbe s poslovnimi partnerji. Omejevanje proizvodnje bo zato znatno vplivalo na njihovo konkurenčnost,” pravi.
Po njenem mnenju skušata Agencija za energijo in Eles z “diskreditacijo GZS preusmeriti pozornost javnosti od bistvenega problema novega sistema obračuna omrežnin: da reforma ne upošteva specifičnosti slovenskega gospodarskega in energetskega konteksta ter ne temelji na ekonomskih analizah in oceni makroekonomskih vplivov reforme”. Očita jima nesprejemljivo komunikacijo in zavajanje.
