Gospodarska združenja v en glas nezadovoljna z nastajajočim zakonom o obnovi

Vodstva 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj so danes v skupni izjavi za javnost enotno izrazila nezadovoljstvo nad nastajajočim predlogom zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi. Motijo jih predvsem predlagane dodatne obremenitve, ki da slabijo slovensko gospodarstvo.

Predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po navedbah osrednjih gospodarskih združenj uvaja dodatne obremenitve, “ki slabijo slovensko gospodarstvo in kmetijstvo ter njuno konkurenčnost, predvsem v tistih panogah, ki se že spopadajo z upadanjem naročil, zmanjšanjem proizvodnje, krčenjem obsega potrošnje ter odpuščanji zaposlenih”.

Zato vodstva teh organizacij zavračajo vse napovedane dodatne obremenitve, saj da je za vzpostavitev družbe blaginje, sploh v luči trenutnih globalnih razmer, bistvenega pomena razbremenitev gospodarstva.

Prepričani so namreč, da bi poleg proračunskih virov in evropskih sredstev po sedanjem osnutku predloga zakona v predvideni proračunski sklad za obnovo največ prispevalo prav gospodarstvo. Zakonski osnutek predvideva začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka in prav tako začasen petletni dvig stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, pri čemer bi se za obnovo porabila le razlika med prilivi po 19- in 22-odstotni stopnji.

V gospodarstvu pravijo, da je bil solidarnostni prispevek, ki ga je vpeljal prvotni interventni zakon, a je bil nato z zakonsko novelo umaknjen, za delodajalce sprejemljiva oblika pomoči. Kakršnemukoli dvigovanju dajatev brez predhodnih temeljitih analiz ter jasnih in transparentnih ocen škode pa ostro nasprotujejo.

Vlada naj bi predlog zakona o obnovi po napovedih potrjevala naslednji teden, v gospodarstvu pa poslanske skupine pozivajo, da predloga, če bo vseboval omenjena določila, ne podprejo in “vsaj tokrat prisluhnejo opozorilom ter predlogom gospodarstva”. Pozivajo tudi k največji stopnji sodelovanja, dialoga in iskanja kompromisov ter korenitega razmisleka pred sprejetjem zakona.

Gospodarska združenja so prepričana, da bi z dvigom davka od dohodkov pravnih oseb dodatno oslabili mednarodno konkurenčnost slovenskega izvozno naravnanega gospodarstva, pri čemer so napovedi za prihodnje mesece, kot pravijo, že tako zaskrbljujoče. Poleg tega je gospodarstvo po njihovem prepričanju že vse od nastopa trenutne vlade “deležno novih in novih obremenitev”.

V gospodarstvu – eden od podpisnikov je tudi Združenje bank Slovenije – izpostavljajo tudi pomen močnega bančnega sektorja. Predlagani davek na bilančno vsoto bank in hranilnic bo, kot pravijo, negativno vplival na kreditno aktivnost in odpornost bančnega sistema.

Gospodarske organizacije poudarjajo, da sta sanacija in obnova po poplavah kompleksna projekta. Pristop, ki ga je ubrala vlada, razveljavlja ali dopolnjuje 21 zakonov, kar po njihovem prepričanju zahteva multidisciplinaren pristop, sodelovanje in dialog deležnikov ter identifikacijo prioritetnih področij.

Kot pravo smer v osnutku predloga zakona prepoznavajo pohitritev določenih postopkov obnove, a menijo, da bo šlo za izgubljeno priložnost, če ne bo ta poenostavitev postala trajna. “Poenostavitev postopkov glede umeščanja objektov v prostor je dolgotrajna zahteva gospodarstva, ki že krepko načenja investicijske odločitve v naši državi,” spominjajo. Pogrešajo tudi razvojno komponento zakona.

Odločevalce vnovič tudi pozivajo, da je treba v zakonu jasno in pregledno pojasniti izračun škode ter priložiti seznam konkretnih projektov, ki so vezani na obnovo, in seznam projektov, ki so razvojne narave, vključno z njihovimi finančnimi konstrukcijami.

Back to top button