
Delodajalci so bili pripravljeni pristati na kompromisni predlog besedila osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki bi zajemal več kot le implementacijo dveh direktiv EU, je za STA pojasnil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Niso pa mogli pristati na vključitev člena o sindikalnih zaupnikih, je dodal.
Pogovori ministra za delo Luke Mesca s predstavniki sindikatov in delodajalcev na temo osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki so se začeli v ponedeljek, so bili neuspešni, so danes popoldne sporočili iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Pogajanja o noveli zakona so se v okviru posebne delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) sicer začela decembra lani.
Kot je za STA pojasnil Gorenšček, se sindikati in ministrstvo za delo na začetku niso strinjali s tem, da bi šel osnutek novele na vlado v okrnjeni obliki, zgolj z določbami dveh evropskih direktiv, ki bi morale biti v slovenski pravni red prenesene že do 1. avgusta lani, zaradi česar Sloveniji grozi kazen Evropske komisije. Delodajalska stran se je s tem strinjala in pristala na predlog, ki bi poleg obeh direktiv vključeval še 13 členov zakona, ki jih je predlagalo ministrstvo, je dejal.
“Potem so zahtevali še soglasje k vsem šestim členom iz koalicijske zaveze, na kar pa nismo mogli pristati,” je izpostavil. V okviru iskanja kompromisov so se nato po njegovih navedbah poenotili glede dveh zavez in še glede ene pogojno, vendar za sindikate to ni bilo dovolj.
“Potem so zahtevali še to, kar mislim, da je bil vseskozi njihova glavna prioriteta, to pa je člen, ki govori o sindikalnih zaupnikih, s katerim bi tem dali večjo zaščito v primerjavi z ostalimi zaposlenimi. Mi na to ne moremo pristati,” je bil jasen Gorenšček.
Ob začetku pogajanj je bilo, tako Gorenšček, predvideno, da bodo ta potekala v treh fazah, pri čemer bi v zadnji delodajalci in sindikati predstavili lastne predloge zakonov. Vendar do tretje faze niso prišli, saj so bila pogajanja predčasno prekinjena.
“Mi smo izrazili našo pripravljenost, vsega gotovo v tej fazi nismo želeli dati naprej. Obetamo si namreč drugi krog pogajanj, ker bomo lahko prišli tudi z našimi predlogi na ta pogajanja in takrat rabimo tudi predloge zakonodajalca, da bomo lahko sprejemali neke kompromisne rešitve,” je dejal Gorenšček.
Po mnenju delodajalske strani bi se lahko s členom o sindikalnih zaupnikih počakalo še tri mesece, ko naj bi končali drugi del pogajanj o zakonu. Vendar sindikati vztrajajo na tem, minister pa jih je pri tem podprl, je poudaril Gorenšček.
“Če bi se uskladili na prvem delu, bi to vsaj simbolično ali pa tudi formalno pomenilo, da se spet usedemo za skupno pogajalsko mizo, da bi dorekli še ta protokol o nadaljevanju pogajanj, vendar zaradi tega člena, ker ne morejo počakati še dva ali tri mesece, bo vse to padlo v vodo,” je pojasnil.
Čas za dogovor se je iztekel danes, ker minister Mesec v četrtek potuje v tujino. Ker soglasja ni bilo, bo o tem, kakšen predlog novele bo poslala v obravnavo v DZ, odločala vlada.
Delodajalci so sicer imeli upanje, da bo sindikalna stran svoja stališča omilila v prid obnovi socialnega dialoga, vendar po Gorenščkovih besedah do izteka roka za dogovor niso dobili nobene spodbudne informacije.
“Mi mislimo, da smo ponudili dovolj, da bi lahko vlada šla samo s tistim naprej,” je ocenil Gorenšček. Ob tem je pojasnil, da je ta člen, ki ga favorizirajo sindikati, tudi koalicijsko ni usklajen. Pričakuje, da bodo tudi znotraj koalicije potekala pogajanja okoli tega člena, glede na to, da zadeva tudi največjega delodajalca, državo.
“Zadeva ni črno-bela, tako da jaz računam na neko razsodnost in iskanje kompromisa tudi znotraj ministrske ekipe oziroma znotraj vlade,” je še pojasnil.
Glede očitkov sindikatov, da je delodajalska stran zavirala pogajanja, je Gorenšček pojasnil, da gre za mantro, ki jo ponavljajo od samega začetka pogajanj.
Osnutek novele sicer na podlagi evropskih direktiv prinaša pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta, določbe v zvezi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi – denimo namesto za določen za nedoločen čas.
Med ostalimi prvotno predvidenimi spremembami iz osnutka, ki so ga socialni partnerji usklajevali v preteklem letu in so bile v zadnjem hipu postavljene pod vprašaj, pa so prostovoljni štiri- ali šesturni delovnik, pravica do odklopa, pravica do 48-urnega počitka vsaj enkrat mesečno, omejevanje prekarnosti tudi z ukrepi na področju agencijskega dela, okrepljena varnost delavskih predstavnikov, zaščita žrtev nasilja v družini, tudi z dodatnimi dnevi dopusta, izenačenje delovnopravnih pravic rejnikov ipd.