Gorenjski župani in gospodarstveniki so se danes v Kranju srečali z ministroma za gospodarstvo, turizem in šport ter za kohezijo in regionalni razvoj Matjažem Hanom in Aleksandrom Jevškom. Na srečanju z naslovom Gorenjska ima potencial so izpostavili problematiko pomanjkanja kadrov in zelenega prehoda ter postavili vrsto vprašanj glede razpisov.
Han je opozoril, da četudi trenutno statistični podatki Sloveniji kažejo zelo dobro, ima avtomobilska industrija, ki je glavna industrija v Evropi, izjemno hude težave. “Dokler bomo vodili nekatere zgodbe ideološko in ne realno, bomo imeli težave in te statistike se nam lahko hitro podrejo,” je izpostavil.
Kot je dejal, mora Evropa čim prej najti odgovor, kako naprej. Zeleni prehod je vsekakor potreben, ampak mora vključevati tudi socialni moment in več sredstev za tehnološko prenovo podjetij, sicer je možen je na papirju, je ocenil Han. Prepričan je, da je treba več investirati v znanost in tehnologijo.
Napovedal je, da bo ministrstvo v prihodnjih dveh letih na področju znanosti in tehnologije prek razpisov razdelilo okoli 400 milijonov evrov, kar je največ doslej. Veliko se vlaga tudi v športno infrastrukturo. S 50 milijoni evrov, ki jih zagotavlja država, in 90 milijoni s strani občin bo v tem in prihodnjem letu vanjo vloženih 140 milijonov evrov.
Minister je napovedal tudi, da bodo v prihodnjih štirih letih namenili okoli 100 milijonov evrov za nacionalne športne centre. Na ministrstvu pa se bodo trudili tudi za podporo velikih mednarodnih športnih dogodkov, ki promovirajo Slovenijo, je na vprašanje kranjskega župana Matjaža Rakovca povedal Han.
Minister Jevšek je poudaril, da se v prihodnje usmerja kohezijski denar v večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Sicer pa se je Jevšek danes osredotočil predvsem na spremembe zakona o skladnem regionalnem razvoju, saj se je v Sloveniji doslej veliko delalo na skladnem regionalnem razvoju, a rezultatov ni. “Dejansko vedno bolj postajamo centralizirana država in vedno manj skladno razvita,” je opozoril.
Zakon nameravajo spremeniti tako, da bi dali večjo moč regijam. Regijske razvojne agencije in razvojni sveti regij bi neposredno upravljali del denarja, namenjenega regionalnemu razvoju. Regija bo potem lahko dolgoročno načrtovala svoj razvoj, ministrstva pa ne bodo tako obremenjena s projekti, kar sedaj prinaša zastoje.
Razvojne agencije bodo pripravile 16-letne razvojne strategije in akcijske načrte, za denar, ki bo namenjen regiji, pa bo jasno vidno, kam gre in kakšen bo njegov učinek, je prepričan minister. Med spremembami zakona je poleg tega omenil še spremenjene kriterije za obmejna problemska območja in nova sredstva za razvoj manjših regijskih središč, kakršno je denimo Škofja Loka.
Predstavnica Občine Škofja Loka Katja Prevodnik je na forumu opozorila tudi, da bi lokalnim skupnostim zelo koristilo, če bi bili razpisi za občine najavljeni bolj vnaprej in z več podrobnostmi, saj priprava projektov za prijavo na razpis terja veliko časa in sredstev.
Predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva so postavili tudi vrsto vprašanj, vezanih na konkretne projekte in razpise. Tako so denimo na Občini Jesenice, kjer si želijo prenove ledene dvorane Podmežakla, zadovoljni, da bodo tudi prihodnje leto na voljo sredstva za investicije v športno infrastrukturo.
Podjetniki so se dotaknili tudi gospodarske krize, ki se napoveduje Evropi. Opozorili so na potrebne spodbude za podjetja, da bi lahko sledila številnim zahtevam zelenega prehoda. V luči tega, da nekatera velika tuja podjetja v Sloveniji ukinjajo obrate, pa se v Kranju pri novi poslovni coni v Hrastju osredotočajo predvsem na manjša slovenska podjetja. “Bolje je imeti razpršeno tveganje na manjša domača podjetja, kot pa imeti enega velika tujega,” je ocenil Rakovec.
Gospodarstveniki so izpostavili še problematiko pomanjkanja kadrov. Han je glede tega priznal, da je treba urediti preveč zapleteno birokracijo pri pridobivanju delovne sile iz tujine. Prav tako mora Slovenija več narediti na tem, da bi v državo privabila kadre, ki bi prinesli znanje oziroma dodano vrednost. Jevšek pa je dodal, da mora biti glavno vprašanje, kako Slovence, ki hodijo delat v tujino, obdržati doma, zato že pripravljajo nekatere davčne spremembe.
