Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) danes začenja dvodnevno zasedanje, ki se bo po napovedih analitikov in ekonomistov sklenilo z odločitvijo, da se tokat v obrestne mere ne poseže.
Ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, je v ZDA trenutno na ravni med 5,25 do 5,50 odstotka, takšna pa naj bi ostala tudi v prihodnje. Podatek bo objavljen v sredo, Federal Reserve (Fed) pa bo tedaj objavila tudi sveže obete glede gospodarske rasti, inflacije in stopnje brezposelnosti v letošnjem in prihodnjem letu.
Obeti in novinarska konferenca predsednika Feda Jeroma Powella bodo analitikom, finančnim trgom in ekonomistom nakazali možne prihodnje ukrepe centralne banke, ki si s svojo denarno politiko še naprej prizadeva spraviti letno inflacijo na dva odstotka.
Letna inflacija se je sicer v ZDA avgusta ponovno nekoliko okrepila. Po julijskem zvišanju na 3,2 odstotka je rast cen življenjskih potrebščin, merjena z indeksom CPI, minuli mesec na letni ravni pospešila na 3,7 odstotka, je prejšnji teden objavilo ameriško ministrstvo za delo. Osnovna inflacija, ki ne upošteva nestanovitnih cen hrane in energije, se je medtem znižala.
Med analitiki se glede na to, da je ameriško gospodarstvo trdno in da bi inflacija lahko v zadnjem četrtletju porasla, krepijo špekulacije, da bi lahko FOMC ključno obrestno mero do konca leta sicer dvignil še enkrat, in sicer za 0,25 odstotne točke. Zniževanje obresti pa bi se lahko nato začelo šele okoli maja 2024.
Fed je doslej v boju z inflacijo ključno obrestno mero od marca 2022 povišal enajstkrat. S tem je zavrl gospodarsko rast, ni pa gospodarstva pahnil v recesijo, kot so pričakovali analitiki. Skrbi sicer še niso povsem odpravljene.
Inflacija je obrzdana, čeprav še ni na ciljni vrednosti, zadnje povišanje pa je predvsem posledica nestanovitnih cen energije oziroma bencina, ki se je čez poletje podražil. Stopnja brezposelnosti ostaja nizka, pri 3,8 odstotka letno, zasebna potrošnja pa trdna.
