Vseh 27 držav članic EU, Norveška, Švica in Združeno kraljestvo so od leta 1995 v povprečju vložili 66 odstotkov več v razširitev in obnovo cest kot v železnice, kaže zadnja študija, ki jo je naročila organizacija Greenpeace. Slovenija ni izjema, med državami srednje in vzhodne Evrope zaseda prvo med najvišjimi vlaganji v ceste na prebivalca.
Kljub vse večji zaskrbljenosti glede podnebja in pozivom za uporabo okolju prijaznih načinov premikanja raziskava ugotavlja, da so države EU v zadnjih 30 letih za cestno infrastrukturo porabile 1500 milijard evrov, za železnice pa 930 milijard evrov, so sporočili iz Greenpeaca.
Dolžina evropskih avtocest se je od leta 1995 povečala za 60 odstotkov in znaša več kot 30.000 kilometrov, kar vzpodbuja rast osebnega prevoza. Na drugi strani se je skupno evropsko železniško omrežje skrčilo za 6,5 odstotka oz. 15.650 kilometrov, v nekaterih državah celo za več kot 10 odstotkov.
Kot so izpostavili raziskovalci, motoriziran cestni prevoz povzroča 72 odstotkov podnebju škodljivih prometnih izpustov v Evropi, medtem ko železniški promet povzroča le 0,4 odstotka prometnih izpustov.
“Če želi Evropa imeti trajnostno in pravično prihodnost, morajo vlade in EU prenehati zapirati regionalne železniške proge in postaje, ponovno odpreti zapuščeno železniško infrastrukturo in obsežno preusmeriti financiranje s cest in zraka na železnice, da bi zagotovili zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in enak dostop do trajnostne mobilnosti. Za vse. Skrajni čas je, da evropske vlade prenehajo s svojim favoriziranjem avtomobilov,” je ob tem dejal prometni strokovnjak za Greenpeaceovo kampanjo Mobilnost za vse Herwig Schuster.
Od leta 2018 se je povprečna razlika v financiranju za cestni in železniški promet v Evropi zmanjšala s 66 odstotkov na 34 odstotkov v prid cestnega prometa.
Podatki za Slovenijo razkrivajo, da je država med letoma 1995 in 2018, v obdobju, za katerega so na voljo podatki, ki omogočajo evropske primerjave, v ceste vložila približno 7,5 milijarde evrov, kar je skoraj štirikrat več kot v železnice (približno 1,9 milijarde evrov).
Med letoma 1995 in 2020 (celotnim obdobjem, za katerega so na voljo nacionalni podatki) je Slovenija v ceste vložila 8,5 milijarde evrov, v železnice pa trikrat manj, 2,7 milijarde evrov.
Slovenija je država srednje in vzhodne Evrope, ki je v obdobju med letoma 1995 in 2008 beležila najvišja vlaganja v ceste na prebivalca. Od vseh analiziranih držav je na sedmem mestu. Od leta 1995 se je glede na raziskavo slovensko avtocestno omrežje več kot podvojilo z 277 na 616 kilometrov.
“Prometni kaos, ki smo mu bili priča to poletje, ne sme postati izgovor, da se v ceste in letalstvo investira več kot v železnice. Potrebujemo boljšo infrastrukturo v javnem potniškem prometu in tudi bolj učinkovit in zanesljiv sistem obstoječe infrastrukture, kar pomeni večjo frekvenco in časovno zanesljivost vseh oblik javnega potniškega prometa,” je prepričana Lena Penšek iz Greenpeaca Slovenija.
Greenpeace je v luči raziskave oblikovalce politik pred sprejetjem proračunov za naslednje leto pozval, naj prednostne naloge financiranja preusmerijo s cest na železnice. “EU bi morala znatno povečati javna sredstva, namenjena nadgradnji in posodobitvi železniške infrastrukture, da bi železniški promet lahko postal dostopna alternativa cestnemu prometu tudi na čezmejnih, obrobnih in podeželskih območjih,” so še izpostavili v poročilu.
Raziskavo je organizacija objavila v Evropskem tednu mobilnosti, ki tradicionalno ljudi vzpodbuja, naj se na pot namesto z avtomobilom odpravijo peš, s kolesom ali javnim prevozom.
