Prebivalci Stanežič, Medna in Dvora so ustanovili Civilno iniciativo Okolju prijazen tir, ki nasprotuje izbrani varianti odseka trase Vižmarje-Medvode pri nadgradnji železniške proge Ljubljana-Kranj. Zbirajo podpise in pripravljajo pripombe, ki jih bodo do 30. avgusta podali na razgrnjeni predlog državnega prostorskega načrta.
Kot je v imenu Civilne iniciative Okolju prijazen tir sporočil njen predstavnik, politolog in sociolog Primož Šterbenc, krajani naselij ob progi odločitev o njeni nadgradnji pozdravljajo. “Želimo pa javnost opozoriti na nestrokovno izbiro variantnih odločitev, neznosno lahkotnost porabe davkoplačevalskega denarja, nezakonitost postopkov in predvsem na škodljive vplive izbrane rešitve na okolje,” je izpostavil.
Predlagani državni prostorski načrt vključuje izgradnjo dvotirne železniške proge, ki večinoma sledi obstoječi trasi, zaradi optimizacije za doseganje višjih hitrosti pa se nekateri odseki oddaljijo od nje. Tako je tudi na odseku Vižmarje-Medvode, kjer predlagana rešitev VM2 prečka naselji Stanežiče in Medno ter predvideva izgradnjo predora skozi Medanski hrib. Omenjena rešitev je, kot je poudaril Šterbenc, za krajane in davkoplačevalce nesprejemljiva.
V civilni iniciativi navajajo, da je omenjeni odsek proge po varianti VM2, v izmeri 4,62 kilometra s pokritim vkopom in predorom v dolžini 1,5 kilometra, okolju škodljiv in najdražji na celotni trasi Ljubljana-Kranj/Naklo. Elaborat namreč ocenjuje investicijo variante VM1 na 51, VM2 pa na 100 milijonov evrov.
V civilni iniciativi na podlagi dodatne neodvisne analize ugotavljajo, da bi se potovalni časi enajstih vlakov na relaciji Ljubljana-Medvode ob izvedbi variante VM2 skrajšali za 54 sekund, medtem ko navadni lokalni potniški vlaki, ki jih bo po projekcijah na progi največ, z omenjeno dražjo in okolju škodljivo varianto ne bi pridobil niti sekunde.
Civilna iniciativa izpostavlja tudi nezakonitost postopkov umeščanja v prostor. V elaboratu namreč ni analize z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju. Prebivalci Dvora, Stanežič in Medna s projektom niso bili seznanjeni vse do prve javne predstavitve 20. junija.
Poleg tega je bila v okoljskem poročilu, ki obsega 480 strani, bila obdelana samo varianta VM2, ne pa tudi varianta VM1. “Kršen je torej pogoj celovite in objektivne primerjave vplivov na okolje za obe predlagani rešitvi,” so poudarili v civilni iniciativi.
Odločevalce in strokovno javnost želijo opozoriti, da lahko po tej varianti pričakujemo uničenje okoli 27 hektarov prvovrstnih kmetijskih površin. Poleg tega trasa proge VM2 prečka naravne vrednote in posega v naravovarstvena območja, kot sta Krajinski park Polhograjski dolomiti ter Natura 2000. Prav tako prečka več registriranih arheoloških najdišč in ostalin.
Trasa železnice po varianti VM2 preseka tudi tri avtohtone vasi in jih spremeni v otoke prometnih vozlišč, so opozorili v civilni iniciativi. “Nepremičnine krajanov, ki so zdaj obdane z zelenjem, državnimi rekreacijskimi potmi, polji in gozdovi, bodo ujete v labirint rekonstruiranih cest, železnice in protihrupnih ograj,” so izpostavili ob pričakovanem znižanju kakovosti bivalnega okolja in poslabšanju zdravja prebivalcev.
“Železnica se bo samo na tem odseku približala 20 do 30 hišam na samo 70 do 120 metrov. Večina teh hiš je bila pred kratkim obnovljena ali pa so novogradnje, v katerih živijo mlade družine s šoloobveznimi otroci,” so zapisali v civilni iniciativi in dodali, da po njihovih podatkih v Sloveniji noben tako obsežen železniški predor ni zgrajen tako blizu stanovanjskih hiš. Takšen projekt bi lokalnemu prebivalstvu le uničil bivalno okolje in ne prinesel nobenih koristi, so prepričani krajani, ki bi izgubili tudi bližnjo železniško postajo.