Inovacijska vrzel je velik izziv za Slovenijo in EU, ki ga hiter razvoj novih tehnologij le še povečuje, so ocenili na današnji konferenci v Hiši EU v Ljubljani. Sodelujoči na okrogli mizi so opozorili, da časa za odpravljanje vrzeli zmanjkuje, zato je oblikovanje učinkovitih ukrepov zelo nujno.
Zmanjšanje inovacijske vrzeli bo izjemnega pomena za krepitev konkurenčnosti EU, je na konferenci v organizaciji pisarne skupine Evropske investicijske banke (EIB) v Sloveniji in predstavništva Evropske komisije v Sloveniji poudarila vodja predstavništva Jerneja Jug Jerše. Spomnila je na glavne poudarke poročila o prihodnosti konkurenčnosti EU, ki ga je pripravil nekdanji italijanski premier in predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi ter izpostavlja potrebo evropskega gospodarstva po dodatnih naložbah v višini od 750 do 800 milijard evrov letno.
Poleg tega bo treba po Draghijevih besedah bolje mobilizirati zasebni kapital, pri čemer je pozval k dokončanju unije kapitalskih trgov. Na to se je osredotočila tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah, ki je spomnila na lani sprejeto vladno strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji. Z njo želi vlada med drugim povečati privlačnost Slovenije za večje tuje vlagatelje, je poudarila.
K povečanju zasebnih vlaganj je pozvala tudi direktorica generalnega direktorata Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Mary Veronica Tovšak Pleterski. “Potrebujemo več zasebnega kapitala, a tudi zaslombo javnih naložb,” je dejala.
Nova Evropska komisija bo morala zato po njenih besedah temeljiti na naložbah. Sprostiti je treba finančna sredstva za zeleni, digitalni in socialni prehod. Poseben poudarek je treba nameniti financiranju hitro rastočih podjetij, je dejala. Veseli jo, da je slovenska vlada naklonjena predlaganim ukrepom Bruslja.
O potencialih in potrebah Slovenije za povečanje konkurenčnosti so govorili tudi na okrogli mizi. Direktor razvoja v družbi Podkrižnik Simon Kulovec je ocenil, da je Slovenija po znanju nedvomno dovolj konkurenčna, težava pa nastopi v naslednjih fazah, ko je treba znanje preliti v končni izdelek za globalni trg. “Od inovacije do izdelka je dolga pot, na kateri je dovolj potencialnih preprek, da do izdelka na koncu ne pride,” je opozoril.
Slovenija tujino stalno dohiteva, nikoli pa je ne uspe prehiteti, je opozoril specialist za razvoj produktov in evropske programe v SID banki Rene Šrumpf. “Na mnogih področjih ima Slovenija odlično izhodišče, a ga ne zna dovolj dobro izkoristiti,” je dejal. Kot primer je navedel šolski sistem.
Direktor podjetja Capital Genetics in predstavnik Slovenskega tehnološkega foruma Andraž Grahek je izpostavil težave startupov, ki se v Sloveniji in tudi v nekaterih drugih državah EU soočajo z nerazumevanjem njihovega načina delovanja in posledično nezadostnim financiranjem. Spremembe na tem področju so nujne in zanje zmanjkuje časa, saj je mednarodna konkurenca vse ostrejša, je opozoril.
Inovator, vlagatelj in ustanovni partner sklada tveganega kapitala Silicon Gardens ter predstavnik Slovenskega tehnološkega foruma Gregor Rebolj se je strinjal, da celotna EU potrebuje hitre in učinkovite ukrepe. Težave, kot je togo administrativno okolje, zagonska podjetja po njegovih besedah čutijo ves čas, zato se ne bi smeli čuditi begu možganov.
Po besedah poslovodne partnerice v investicijskem skladu Vesna Capital Nine Dremelj bi se morali zavedati, da Slovenija na naložbenem področju nima dolgoročne strategije. “Imamo le kratkoročne strategije, ki umrejo z vsakokratno menjavo vlade,” je dejala. Miselnost v državi ni naklonjena vlaganjem, a jo veseli, da dobra podjetja na koncu vendarle dobijo denar. Bi pa lahko veliko storili za to, da bi ga dobila lažje in hitreje, je dodala.
Na konferenci je potekala tudi okrogla miza o finančni podpori, ki jo na področju inovacij za večjo konkurenčnost nudi skupina EIB.
