Spodnji dom parlamenta Federacije BiH je sprejel zakon, ki predvideva plinsko povezavo s Hrvaško. Izgradnja plinovoda bi BiH omogočila oskrbo s plinom prek terminala za utekočinjeni plin na Krku, s čimer BiH ne bi bila več odvisna od ruskega plina. Za sprejetje zakona so se močno zavzemale tudi ZDA, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Plinska povezava bi s Hrvaško spojila območje Imotskega. V BiH bi medtem en del plinovoda vodil proti središču države, drugi pa proti Mostarju na jugu.
Na hrvaškem otoku Krk so zmogljivost terminala za utekočinjeni plin povečali po ruski agresiji na Ukrajino z namenom, da bi služil kot podpora energetski stabilnosti držav v regiji. Ta je do takrat kupovala predvsem ruski plin, ki prihaja po turškem plinskem toku.
Upravljavec novega plinovoda na območju BiH bi bila družba BH-Gas iz Sarajeva. Temu nasprotuje vodilna stranka Hrvatov v BiH HDZ BiH, ki se zavzema za to, da za gradnjo plinovoda s Hrvaško ustanovijo posebno družbo s sedežem v Mostarju.
Ker zakon o južni povezavi vsebuje določilo, po katerem naj bi projekt izvajal BH-Gas, HDZ BiH ni glasoval za sprejetje zakona, poroča Hina.
Zakon bo začel veljati, če ga bo podprl zgornji dom parlamenta entitete. Tam se predstavniki Hrvatov, med katerimi ima HDZ BiH večino, lahko pozovejo na zaščito vitalnega nacionalnega interesa, o katerem nato odloča ustavno sodišče entitete.
Spodnji dom parlamenta je zakon sprejel po močnem pritisku ameriškega veleposlanika Michaela Murphyja, ki je več mesecev pozival k njegovemu sprejetju, še piše Hina.
Z veleposlaništva BiH so pred zasedanjem pozvali poslance, naj čim prej sprejmejo zakon, ker da je strateškega pomena. Obenem so za vse probleme, povezane s sprejetjem tega zakona, ostro obtožili vodjo HDZ BiH Dragana Čovića, češ da se je odločil samovoljno blokirati projekt.
