BDP v prvem četrtletju z 2,1-odstotno rastjo (dopolnjeno)

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem letošnjem četrtletju realno za 2,1 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Po sezonsko prilagojenih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila medletna rast 1,8-odstotna, na četrtletni ravni pa je gospodarska dejavnost stagnirala, je objavil državni statistični urad.

Medtem ko je bila po sezonsko neprilagojenih podatkih gospodarska dinamika približno enaka kot v zadnjem četrtletju lani in precej boljša kot v prvih treh četrtletjih lani, pa se je po desezoniranih podatkih glede na zadnje tri lanske mesece poslabšala. V zadnjem lanskem trimesečju se je namreč BDP medletno po teh podatkih okrepil za 2,6 odstotka, na četrtletni ravni pa za 1,1 odstotka.

Domača potrošnja se je v prvih treh mesecih tega leta zvišala za 1,7 odstotka, kar je bila po navedbah statistikov najbolj izrazita rast v zadnjem letu in pol. Končna potrošnja, ki vključuje potrošnjo gospodinjstev in države, se je povečala za 2,0 odstotka, kar je bilo 0,2 odstotne točke manj kot v četrtletju prej in za 0,1 odstotne točke manj kot pred letom dni.

Končna potrošnja gospodinjstev se je medletno povečala za 0,9 odstotka, kar je bilo za 0,3 odstotne točke manj kot v trimesečju pred tem, a bistveno več kot v drugem in tretjem lanskem trimesečju. V prvih treh mesecih lani je bila medtem rast krepkih 3,4 odstotka.

Na statističnem uradu so povečanje pri izdatkih gospodinjstev zaznali predvsem pri porabi za nakup hrane in pijače, izdatkih za nakup večjih gospodinjskih aparatov in pa pri porabi za nakup osebnih avtomobilov.

Končna potrošnja države je bila v prvih treh mesecih leta medletno večja za 5,1 odstotka, kar je za dodatne 0,3 odstotne točke več kot v zadnjih treh mesecih lanskega leta in bistveno več kot v trimesečjih pred tem. Rast na statističnem uradu pripisujejo predvsem povečanju izdatkov za zdravstvene storitve in podobno kot v predhodnem četrtletju tudi porabi za sanacijo po avgustovski ujmi.

Bruto investicije so po štirih zaporednih četrtletjih zmanjševanja na začetku tega leta prav tako zrasle, in sicer za 0,9 odstotka. Na povečanje teh je pozitivno vplivalo gibanje zalog. Te so k rasti BDP prispevale 0,1 odstotne točke, potem ko so ga v prejšnjih četrtletjih krepko zniževale.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 0,6 odstotka, kar pomeni močan upad rasti glede na dinamiko v 2023, ko so se stopnje rasti gibale med 7,7 in 11,2 odstotka. Najizrazitejše umirjanje rasti so statistiki zaznali pri investicijah v gradbene objekte. Še posebej izrazito umirjanje je bilo pri gradnji nestanovanjskih objektov, medtem ko na področju stanovanjske gradnje zmanjšanje dinamike ni bilo tako izrazito.

Uvoz in izvoz sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani v prvih treh mesecih leta zmanjšala, vendar je bil upad manj izrazit kot v prejšnjih treh četrtletjih. Uvoz se je zmanjšal za 0,9 odstotka, od tega pri blagu za 0,1 odstotka in pri storitvah za 4,8 odstotka. Izvoz je medtem nazadoval za 0,6 odstotka; pri storitvah se je zmanjšal za 7,1 odstotka, pri blagu pa povečal za 1,1 odstotka. Nastali zunanjetrgovinski presežek je k rasti BDP prispeval 0,2 odstotne točke.

Martin Bajželj iz statističnega urada je na podlagi aprilskih izsledkov raziskave o poslovnih tendencah ocenil, da je trenutno razpoloženje med slovenskimi podjetji na nekoliko višji ravni kot pred letom dni, vrednost kazalnika gospodarske klime pa se giblje tik pod dolgoletnim povprečjem, ki ga na uradu izračunavajo za obdobje med 2005 in 2023.

K izboljšanju gospodarske klime so prispevale višje vrednosti kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih, med potrošniki in v trgovini na drobno, medtem ko se je razpoloženje v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih nekoliko poslabšalo.

Še vedno pa slovenska podjetja praktično v vseh dejavnostih kot glavni omejitveni dejavnik pri svojem delovanju navajajo pomanjkanje usposobljenih delavcev. Tako je izpostavila tretjina podjetij v predelovalnih dejavnostih, skoraj polovica podjetij v gradbeništvu in nekaj več kot tretjina storitvenih podjetij. Gre za najvišje deleže tovrstnih odgovorov v zadnjih 20 letih.

Back to top button