Banke v štirih mesecih s 310 milijonov evrov čistega dobička

Banke so od januarja do aprila ustvarile 310,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 56,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Povečanje dobička je predvsem rezultat povečanja neto dohodka, zlasti neto obresti. Nadaljujejo se zelo ugodne razmere za poslovanje bank, so zapisali v Banki Slovenije.

Glavni vir financiranja bank ostajajo vloge nebančnega sektorja, katerih obseg, kljub temu da banke v povprečju ne dvigujejo depozitnih obrestnih mer, ostaja na visokih ravneh. Obseg posojil nebančnemu sektorju medtem beleži skromno rast, v publikaciji o poslovanju bank navaja Banka Slovenije.

Kljub stagniranju oz. rahlemu zniževanju depozitnih obrestnih mer pri nekaterih bankah so se varčevalci še naprej odločali za vezavo prihrankov. S tem se je delež vezanih vlog nekoliko povečal, vendar pa glavnino še naprej predstavljajo vloge na vpogled, ki so aprila znašale 82,4 odstotka vlog gospodinjstev in 72,3 odstotka vlog podjetij.

Skoraj enoletno upočasnjevanje medletne rasti vlog gospodinjstev se je ustavilo, rast pa je aprila z 2,3 odstotka še naprej presegala evrsko povprečje. Drugače kot pri gospodinjstvih je medletna rast vlog podjetij ostala precej volatilna in na visokih ravneh. Aprila je znašala 12,6 odstotka in močno presegla evrsko povprečje (1,1 odstotka).

Banke so nekoliko povečale obseg posojil nebančnemu sektorju. Tekoče kreditiranje je bilo relativno šibko, medletna rast posojil nebančnemu sektorju pa je znašala 0,7 odstotka in rahlo presegala povprečje evrskega območja pri 0,5 odstotka.

Najbolj se je v prvih štirih mesecih leta povečal obseg posojil gospodinjstvom, večino tega povečanja pa so poleg rahle krepitve stanovanjskih posojil predstavljala potrošniška posojila. Rahlo so se povečala tudi posojila podjetjem in drugim finančnim institucijam, medtem ko so se posojila tujcem in državi zmanjšala.

Medletna rast posojil gospodinjstvom se je z višjo ravnjo obrestnih mer lani do septembra še zniževala, do aprila letos pa okrepila na 4,8 odstotka in bila višja od povprečja evrskega območja, ki beleži upad. Po spremembi makrobonitetnih omejitev se je krepilo predvsem tekoče potrošniško kreditiranje. Njegova medletna rast se je močno povečala in aprila dosegla 15,4 odstotka, medtem ko je v povprečju evrskega območja znašala 3,3 odstotka.

Obseg novoodobrenih stanovanjskih posojil se je letos do aprila rahlo povečeval, povečevalo pa se je tudi njihovo število. Medletna rast obsega v stanju se je od novembra lani z večletne najnižje ravni do aprila zvišala na 1,4 odstotka, medtem ko se je v evrskem območju znižala na 0,2 odstotka.

Dobiček pred davki se je v prvih štirih mesecih ustavil pri 358 milijonov evrov, kar je za 54,1 odstotka več kot v prvih štirih mesecih lani. Čiste obresti so se povečale za 26,7 odstotka na 535,5 milijona evrov, neobrestni prihodki pa za 63,5 odstotka na 185,5 milijona evrov.

“Razlika med obrestnimi merami na aktivi in pasivi bankam omogoča ustvarjanje visokih neto obrestnih prihodkov, kar se, ob hkratni solidni rasti neobrestnih prihodkov, odraža v visokem dohodku bank,” so navedli.

Bruto dohodek se je povečal za nekaj več kot tretjino na 721 milijonov evrov. Operativni stroški so se medletno povečali za 17,4 odstotka na 347,9 milijonov evrov. Banke so oblikovale za 15,1 milijona evrov neto oslabitev in rezervacij. Obseg je ostal majhen, saj je znašal le dva odstotka ustvarjenega bruto dohodka.

“Dobiček in donosnost kapitala ostajata visoka, kljub povečanju operativnih stroškov zaradi uvedbe davka na bilančno vsoto,” so zapisali v centralni banki.

Kapitalski položaj bančnega sistema ostaja soliden. Količnik skupne kapitalske ustreznosti se je v prvem četrtletju leta glede na konec leta 2023 še dodatno okrepil. Še nekoliko se je izboljšala tudi že sicer dobra likvidnost bančnega sistema, so navedli v Banki Slovenije.

Back to top button