Gospodarstvo

Banka Slovenije: Pričakovana korekcija cen naftnih derivatov brez odločilnega vpliva na cene za potrošnike

Poudarki zgodbe
  • Marža trgovcev bi namreč za bencin do leta 2023 zrasla za 48 odstotkov oziroma na skoraj 13 centov, kar v primerjavi s septembrskimi vrednostmi pomeni dvig marže za približno štiri cente, ob upoštevanju DDV v višini 22 odstotkov pa bi se maloprodajna cena dvignila za dobrih pet centov. Za dizelsko gorivo bi bila marža bo leta 2023 višja za 71 odstotkov, kar v maloprodajni ceni predstavlja 14 centov oziroma dvig marže za skoraj šest centov. Maloprodajna cena bi se ob vsem drugem nespremenjenem zvišala za sedem centov.

Dejanske posledice prostega oblikovanja cen naftnih derivatov na trgu so po analizi Banke Slovenije odvisne od odzivnosti kupcev na razlike v cenah, tržne strukture in spodbud za vstop novih ponudnikov. Pričakovana korekcija navzgor zaradi dviga marž ni visoka in na končno gibanje cen za potrošnike ne bo odločilno vplivala.

Z liberalizacijo cen 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina in dizelskega goriva se od 1. oktobra cene vseh naftnih derivatov v Sloveniji prosto oblikujejo na trgu. “Ob popolni liberalizaciji cen naftnih derivatov pričakujemo tržno reakcijo v smeri dviga marž, saj so te v Sloveniji med najnižjimi v EU,” so v oceni njenega morebitnega učinka na inflacijo v najnovejši napovedi makroekonomskih gibanj zapisali v Banki Slovenije.

Morebiten prekomeren dvig marž pa bo trgovcem, kot so poudarili, otežen zaradi obremenjenosti z različnimi dajatvami in zaradi ohranjanja konkurenčnega položaja v primerjavi s sosednjimi državami. Poleg tega je vlada ob sprejetju liberalizacije cen napovedala, da bo spremljala oblikovanje cen na trgu in v primeru prekomernega povišanja marž ponovno sprejela ukrepe za nadzor cen, so spomnili.

Tako potencialen dvig marže oziroma povišanje maloprodajnih cen verjetno ne bo zgolj posledica prostega oblikovanja cen na trgu, temveč tudi višjih stroškov poslovanja distributerjev, povezanih z zelenim prehodom, kar je dodaten dejavnik, ki ga v tej analizi v Banki Slovenije niso upoštevali.

V scenariju morebitnega višanja marž so v Banki Slovenije predpostavili, da bo v petih letih po deregulaciji cen prišlo do dviga marž trgovcev na raven, primerljivo s povprečno višino marže sosednjih držav v obdobju 2017-2020. “Ocenjen dvig marž se kaže v nezanemarljivem vplivu na harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin in na cene energentov,” so ugotovili.

Marža trgovcev bi namreč za bencin do leta 2023 zrasla za 48 odstotkov oziroma na skoraj 13 centov, kar v primerjavi s septembrskimi vrednostmi pomeni dvig marže za približno štiri cente, ob upoštevanju DDV v višini 22 odstotkov pa bi se maloprodajna cena dvignila za dobrih pet centov. Za dizelsko gorivo bi bila marža bo leta 2023 višja za 71 odstotkov, kar v maloprodajni ceni predstavlja 14 centov oziroma dvig marže za skoraj šest centov. Maloprodajna cena bi se ob vsem drugem nespremenjenem zvišala za sedem centov.

“Ocenjujemo, da bi lahko vpliv popolne liberalizacije cen povečal inflacijo, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, in sicer leta 2021 za 0,26 odstotne točke, leta 2022 za 0,08 odstotne točke in leta 2023 za 0,05 odstotne točke, v obdobju napovedi kumulativno za približno 0,4 odstotne točke. Ob morebitnem povišanju marž naftnih derivatov bi kumulativni vpliv na cene energentov v obdobju 2020-2023 znašal približno tri odstotne točke,” so navedli.

Če bi se marže do leta 2025 dvignile na raven, ki bi v maloprodajni ceni bencina in dizla predstavljala delež, primerljiv s povprečnim deležem marž v končni maloprodajni ceni sosednjih držav v obdobju 2017-2020, pa bi bil vpliv morebitnega dviga marž na rast cen energentov in skupnih cen življenjskih potrebščin še nekoliko šibkejši. “V obdobju napovedi bi znašal kumulativni vpliv prostega določanja cen vseh naftnih derivatov na indeks cen dobre 0,3 odstotne točke, na cene energentov pa 2,6 odstotne točke,” so zapisali.

Kot so pojasnili, so ob upoštevanju sestave maloprodajne cene ocenili, da je bila maksimalna dovoljena marža v Sloveniji do deregulacije cen enaka od oktobra leta 2014 in je znašala 8,701 centa za liter bencina oziroma 8,158 centa za liter dizla. Marža trgovcev sosednjih držav je v povprečju letošnjega leta znašala 14,7 centa na liter, kar je skoraj 69 odstotkov več, kot je znašala v Sloveniji. V primerjavi s povprečno maržo držav evrskega območja je bil razkorak še bolj izrazit, 86-odstoten, saj je povprečna marža evrskega območja znašala 16,2 centa na liter.

Za marže pri dizelskem gorivu so ugotovitve v primerjavi z evrskim območjem podobne, razlika med slovensko in povprečno maržo sosednjih držav pa je po navedbah analitikov Banke Slovenije še bolj očitna. Povprečna marža trgovcev iz sosednjih držav je bila v letošnjem letu od slovenske v povprečju za skoraj enkrat višja, saj je njihova povprečna marža za dizel znašala 16,1 centa na liter.

V celotni strukturi končne maloprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji marže predstavljajo le manjši del, in sicer v povprečju letošnjega leta 8,1 odstotka maloprodajne cene bencina in 7,7 odstotka maloprodajne cene dizla, v povprečju lanskega leta pa še dobro odstotno točko manj.

Medtem so marže trgovcev sosednjih držav v povprečju letošnjega leta predstavljale 12,6 odstotka cene bencina, delež marž v ceni dizla pa je bil v primerjavi s slovenskim povprečjem skoraj sedem odstotnih točk višji in je znašal 14,4 odstotka. V evrskem območju je bil povprečni delež marž v maloprodajni ceni naftnih derivatov v primerjavi s povprečjem sosednjih držav nekoliko nižji, predvsem zaradi višjih marž na Hrvaškem in na Madžarskem.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button