Vojaške aktivnosti zveze Nato so eden od velikih in namerno spregledanih vzrokov za podnebne spremembe. Na dosedanjih podnebnih konferencah skorajda niso govorili o vplivu vojsk in vojn na segrevanje našega planeta, kljub temu da povzročijo bistveno več izpustov kot na primer vse civilno letalstvo skupaj.
Vzemimo primer vojske Združenih držav Amerike, te letno v ozračje izpustijo 59 milijonov ton toplogrednih plinov, kar je več kot celotna količina letnih izpustov mnogih industrializiranih držav. Kako je v tem oziru z zavezništvom, katerega članica je tudi Slovenija? Oktobra lani je več organizacij za okolje in socialno pravičnost objavilo poročilo z naslovom: Podnebni navzkrižni ogenj: Kako Natovi cilji vojaške porabe prispevajo k podnebni krizi. »Samo letos so članice Nata za svoje vojske porabile 1,26 bilijona dolarjev,« piše v poročilu, ki mu sledi opozorilo, da Natov cilj dvoodstotne porabe bruto domačega proizvoda (BDP) za vojsko povečuje globalno onesnaževanje. S tem zneskom bi lahko dvanajst let plačevali za obljubljene, a neizpolnjene zaveze o stotih milijardah letno, ki naj bi jih razvite države namenile obubožanim za pomoč pri spopadanju s podnebno krizo.
Avtorji v poročilu ocenjujejo, da se je Natov vojaški ogljični odtis leta 2023 povečal na 226 milijonov metričnih ton ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO2) s 196 milijonov dve leti prej. Razlika je torej 30 milijonov ton v dveh letih, kar ustreza več kot osmim milijonom dodatnih avtomobilov na cestah.
Globalne varnostne razmere zaradi vojne v Ukrajini so še zaostrile zahteve, naj se vse članice zavezništva držijo dogovora in namenijo vsaj dva odstotka svojega nacionalnega bruto domačega proizvoda za vojaške izdatke. Svetovna vojaška poraba je lansko leto dosegla najvišjo vrednost v zgodovini in je znašala 2,24 bilijona dolarjev. Poročevalci navajajo, da je 70 odstotkov izpustov posledica transporta enot in vojaške opreme po svetu. Velik dejavnik onesnaženja je tudi streljanje s pehotnim orožjem na zunanjih vadbiščih, streliščih in poligonih. Pri nas civilna družba že leta opozarja na negativne posledice delovanja vadbišča Poček, kjer se mnogokrat urijo tudi enote Nato zavezništva. Izstreljene krogle in drugi izstrelki ogrožajo tamkajšnji vodni vir, saj strupeni elementi iz fragmentov krogel prehajajo v tla in se od tam izpirajo v podtalnico.
Za blaženje in omejevanje posledic podnebnih sprememb so zahodne države v letih 2021/2022 namenile približno 1,3 bilijona dolarjev. Vojaški izdatki Nata so v teh letih znašali kar 1,16 bilijona dolarjev. Če bi vse članice res porabile dva odstotka BDP za vojaške izdatek, bi to neposredno vodilo do 50-odstotnega povečanja letnih emisij toplogrednih plinov, s 196 milijonov ton CO2 leta 2021 na 295 milijonov ton CO2 leta 2028. Njihov skupni ogljični odtis bi v tem primeru med letoma 2021 in 2028 znašal dve milijardi ton CO2, kar je več kot znašajo letne emisije toplogrednih plinov Rusije, največje proizvajalke nafte. Natov povprečni letni vojaški ogljični odtis, ki znaša 205 milijonov ton CO2, je višji od skupnih letnih emisij toplogrednih plinov številnih posameznih držav. Če bi bila Natova vojska ena sama država, bi bila uvrščena na 40. mesto največjih onesnaževalcev z ogljikovim dioksidom na svetu.
Velika večina vojaške opreme je močno odvisna od fosilnih goriv in prehod na obnovljive vire energije v bližnji prihodnosti ne bo mogoč brez zmanjšanja »bojne učinkovitosti« Natovih sil. Nobena od držav članic Nata – niti Rusija niti Kitajska – se ni zavezala, da bo zmanjšala svoje vojaške emisije, saj je to trenutno mogoče doseči le z zmanjšanjem izdatkov za vojsko. Ben Barry, višji sodelavec na Mednarodnem inštitutu za strateške študije, o potencialu zelenih evropskih vojaških sil pravi, da je težko ohraniti vojno zmogljivost ob zmanjševanju emisij – kar pomeni, da bi se moral obrambni sektor spoprijeti z neprijetnimi kompromisi. Kjotski protokol je sicer leta 1997 vojsko ZDA izvzel iz zavez za zmanjšanje izpustov CO2, kar je sicer popravil Pariški sporazum, ki pa zmanjšanje izpustov vojske ZDA kljub vsemu ni označil kot obvezo. V Pariški sporazum so vključili le alinejo, da lahko o njih države poročajo prostovoljno.
Jasno je torej, da je boj proti podnebnim spremembam med drugim odvisen od zmanjševanja globalne vojaške porabe, ki pa je uresničljiva le ob zmanjševanju političnih napetosti in pospeševanje diplomacije, miru in mednarodnega sodelovanja. Vsaka vojna ni le tragičen dogodek za človeštvo, temveč tudi za celotno živo in neživo naravo. S človekovim entuziazmom in izvirnostjo pri razvoju novih vojaških tehnologij se stopnjujejo tudi vplivi, ki jih ima orožje in z njim vojne na okolje. Glede na stopnjo nadzora, ki jo imajo vlade nad velikostjo svojih vojsk, to predstavlja namerno prezrto priložnost za zmanjšanje emisij. Lahko rečemo, da je zmagovalec ukrajinske vojne fosilni lobi, saj je preusmeril pozornost javnosti od zelenega prehoda k ponovnemu oboroževanju evropskih držav.
Simon Smole
