Zakaj potrebujejo migrante

V Franciji skrajna desnica kroji priseljenske zakone

Migracije so v Franciji nevralgična točka, zlasti skrajna desnica ideološko že desetletja s prstom vsakič kaže na migrante, sploh nezakonite, ko se pojavi kakršnakoli problematika. Konec prejšnjega leta je francoska vlada sprejela zakon, ki zaostruje pogoje priseljevanja. Spremembe, ki so jim ostro nasprotovali na levici, so bile sprejete z veliko večino glasov poslancev vladajoče stranke Preporod predsednika Emmanuela Macrona in konservativcev. Podprla jih je tudi skrajna desnica, a njeni glasovi niso bili odločilni. 

Novi zakon o priseljevanju, ki je projekt notranjega ministra Géralda Darmanina, je za zmago razglasila tudi radikalna desničarka Marine Le Pen. Po vsej Franciji je proti zakonu protestiralo 75.000 ljudi. Macronova koalicija je sam zakon prepoznala za potencialno neustavnega, a ga je zavoljo ugajanja desnici v zakon vseeno vključila. Macron ga je zato kar sam poslal v presojo ustavnemu sodišču. Ustavni svet, organ, ki je zadolžen za preverjanje združljivosti zakonodaje z ustavo države, je že preklical nekatere ukrepe v zakonu, saj so očitno protiustavni.  

Eden teh je odprava svetega načela Jus soli, po katerem je vsakemu otroku, rojenemu na francoski zemlji, podeljeno francosko državljanstvo, ne glede na izvor svojih staršev. Namesto tega bo otrok zdaj lahko koristil pravice do državljanstva do svojega 18. leta, ko bo moral uradno pokazati svojo »voljo«, da postane Francoz. Socialne ugodnosti so odslej odvisne tudi od predhodnega petletnega bivanja v državi, medtem ko bodo migranti brez dokumentov izgubili brezplačen prevoz in avtomatska dovoljenja za prebivanje, če bodo delali v sektorjih z nizko plačo in premalo osebja. Zakon je vzpostavil tudi kvote, s katerimi bo parlament vsaka tri leta omejil število tujcev, sprejetih v državo. Očitno je, da želi desnica zmanjšati pritok migrantske delovne sile, pa je ta ukrep smiseln glede na ekonomsko stanje v Franciji? 

Francija je država, ki ne more prikriti svoje odvisnosti od migrantske delovne sile. Pandemija covid-19 je razkrila pomen delavcev priseljencev v »kritičnih sektorjih«, vključno z zdravstvom, prometom in kmetijstvom. Zato ne čudi, da so do sedaj dovoljenje za prebivanje  hitreje pridobili zaposleni v panogah, kjer primanjkuje delovne sile. Za dovoljenje za prebivanje so lahko zaprosili po 12 mesecih bivanja v Franciji, vsi ostali pa šele po tridesetih. Po podatkih Direction de l’Animation, de la Recherche, des Études et des Statistiques (Direktorat za komunikacije, raziskave, študije in statistiko) francoskega ministrstva za delo, priseljenci predstavljajo 38,8 odstotkov delavcev v gostinstvu, 28,4 odstotkov varnostnikov in 24,1 odstotkov nekvalificiranih gradbenih delavcev. Glede na študijo (CEPII), raziskovalnega centra, ki se osredotoča na svetovno gospodarstvo, so priseljenski delavci v Franciji v veliki meri zaposleni kot čistilci in pomočniki na domu, pa tudi zdravstveni tehniki, vse bolj pa tudi kot zdravniki v bolnicah.  

Delodajalci so morali že do sedaj v zapletenem upravnem postopku utemeljiti, zakaj na določenem delovnem mestu ne morejo zaposliti francoskega državljana. Na podlagi teh postopkov je lani vizum dobilo okoli 33.000 ekonomskih migrantov. V gradbeništvu, hotelirstvu, gostinstvu in maloprodaji se že dolgo pritožujejo, da jim primanjkuje ljudi, ki bi sprejeli pogosto nizko plačano delo v teh panogah. Po drugi strani francoski izobraževalni sistem zagotovi premalo kvalificiranih delavcev za informacijsko-tehnološko in strojno industrijo. Na temo »delovne imigracije« so tako pred kratkim razrahljali pravila, da bi se za življenje in službo v Franciji odločili posebno tuji zdravniki, farmacevti, zobozdravniki in babice. 

Simon Smole

Back to top button