Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes pozvala ZDA k sodelovanju pri regulaciji tehnoloških velikanov, vključno z omejevanjem moči družbenih medijev. Zavzela se je tudi za oblikovanje dogovora o zaščiti biotske raznovrstnosti po vzoru pariškega podnebnega dogovora.
“Skupaj bi lahko ustvarili pravilnik digitalne ekonomije, ki bi veljal po vsem svetu: od zaščite podatkov in zasebnosti do varnosti kritične infrastrukture,” je dejala v video nagovoru Svetovnega gospodarskega foruma.
Pravila naj bi po njenih besedah temeljila na njihovih skupnih vrednotah: človekovih pravicah in pluralizmu, vključenosti in zaščiti zasebnosti.
EU je decembra predstavila osnutek novih pravil, katerih cilj je omejitev moči velikih tehnoloških podjetij in zagotovitev pravičnejših konkurenčnih pogojev na trgu. Pravila bi lahko v veliki meri spremenila način, na katerega ta podjetja trenutno poslujejo na območju unije.
Podjetja so sicer vse več pozornosti in nadzora deležna tudi drugod po svetu, vključno z ZDA, kjer sta Google in Facebook tarča tožb zaradi zlorab tržnega položaja. Regulatorji po vsem svetu si želijo omejiti vpliv tovrstnih podjetij na trgu in doseči njihovo večjo odgovornost za vsebino, objavljeno na spletu.
Kot je danes posvarila von der Leynova, poslovni model spletnih platform ne vpliva le na svobodno in pošteno konkurenco, temveč tudi na naše demokracije, varnost in kakovost informacij. “Zato moramo omejiti to velikansko moč velikih digitalnih podjetij,” je poudarila.
Temnejšo stran digitalnega sveta s širjenjem sovražnega govora in napačnih informacij po njenih besedah predstavlja tudi nedavni vdor v ameriški kongres. Obenem je vztrajala, da bi morala obstajati zakonodaja glede svobode govora na spletu, teh odločitev pa ne gre prepuščati tehnoloških podjetjem.
“Ne glede na to, kako vabljivo je morda bilo za Twitter ukiniti račun predsednika Trumpa, tako resno vmešavanje v svobodo izražanja ne bi smelo temeljiti zgolj na pravilih podjetja,” je poudarila.
Predsednica Evropske komisije je obenem pozvala k oblikovanju dogovora o zaščiti biotske raznovrstnosti v enakih razsežnostih in z enakimi ambicijami, kot so značilne za pariški podnebni sporazum.
Napovedala je, da si bo EU na področju biotske raznovrstnosti poleg zaščite vsaj 30 odstotkov kopenskih in morskih površin v Evropi prizadevala doseči enake cilje na svetovni ravni.
V luči trenutnega boja proti pandemiji covida-19 je izrazila prepričanje, da bi bila lahko zaščita različnih vrst in habitatov ključnega pomena za zaščito človeškega zdravja. Če ne bomo hitro ukrepali za zaščito narave, se boji, da bo naslednja pandemija takoj za vogalom.
