Vloga britanskega monarha predvsem ceremonialna

V Združenem kraljestvu ima monarh predvsem ceremonialno vlogo. Od njega se pričakuje, da se ne vpleta v politične zadeve, čeprav ga predsednik vlade z njimi redno seznanja. Kot šef države ima tudi nekatere ustavne pristojnosti.

 

Najvišji zakonodajni organ v Združenem kraljestvu je parlament, ki ga sestavljajo poslanska zbornica, lordska zbornica in krona, kar je drugi izraz za monarhijo, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Krona je najstarejši del tega sistema, njene pristojnosti pa so se skozi čas zmanjševale in so danes le še protokolarne. Monarh tako po parlamentarnih volitvah vodjo stranke, ki je na njih osvojila največ sedežev v poslanski zbornici, povabi, naj oblikuje vlado.

V četrtek preminula kraljica Elizabeta II. je v svoji več kot 70-letni vladavini imenovala 14 predsednikov vlad, medtem ko je bil Winston Churchill že na položaju, ko je leta 1952 postala kraljica. Nazadnje je le dva dni pred smrtjo za premierko imenovala Liz Truss.

Kralj oziroma kraljica poleg tega vsako leto uradno odpre parlamentarno zasedanje. Gre za ceremonijo, ki se imenuje govor prestola, ko monarh prebere načrt vlade za prihodnje leto. Dogajanje je polno simbolike, monarh, ki se v sprevodu s kočijo iz Buckinghamske palače pripelje v Westminster, pa ima na glavi krono.

Kraljica Elizabeta II. je na dogodku manjkala samo trikrat, in sicer leta 1959 in 1963, ko je bila noseča, ter letos maja, ko jo je zaradi težav pri hoji zamenjal tedaj še prestolonaslednik princ Charles.

Pred parlamentarnimi volitvami monarh uradno razpusti britanski parlament.

Ko poslanci obeh domov parlamenta potrdijo predlog zakona, ga pošljejo monarhu, ki ga uradno potrdi, s čimer dokument postane zakon. Suveren bi tehnično gledano lahko zavrnil potrditev, a v praksi gre zgolj za formalnost. Zadnja, ki je zavrnila potrditev kakšnega zakona, je bila leta 1708 kraljica Ana.

Monarh se ne vpleta v politično življenje, česar se je Elizabeta II. neomajno držala, čeprav je vsak teden na pogovor o aktualnih zadevah sprejela predsednika vlade. V zadnjem času so pogovori zaradi pandemije covida-19 in težav kraljice z zdravjem vse pogosteje potekali v virtualni obliki.

“Povejo mi, kaj se dogaja in kakšne težave imajo. Včasih jim lahko na ta ali oni način pomagam,” je Elizabeta II. dejala v dokumentarnem filmu iz leta 1992.

Naslednja naloga, ki jo ima britanski monarh, je imenovanje članov lordske zbornice, vendar to počne zgolj na predlog vlade. Kralj podeljuje tudi viteške nazive posameznikom za njihov pomemben prispevek v britanski družbi na različnih področjih.

V hudi ustavni krizi ima kralj pravico, da ravna v nasprotju z mnenjem vlade, a se to v moderni zgodovini Združenega kraljestva ni nikoli zgodilo.

Nenazadnje pa je britanski kralj tudi šef anglikanske cerkve. Lahko imenuje škofe in nadškofe, a to počne na predlog posebne verske komisije.

V ustavni monarhiji, kakršna je Združeno kraljestvo, ima torej kralj oziroma kraljica precej omejene pristojnosti, a za Elizabeto II., ki je sedem desetletij služila narodu, na Otoku ostaja praznina. Številni pa so ob njeni smrti izpostavili prav to, kako je do konca predano služila narodu.

Source
STA
Preverite tudi
Close
Back to top button