Leto 2023 nadaljuje trende v upadanju standardov pri izvajanju načel pravne države, ki se na svetovni ravni po ugotovitvah poročil svetovnega projekta za pravičnost (krajše WJP) – neprofitne organizacije, ki »si prizadeva za krepitev pravne države po vsem svetu« – odvija od leta 2016. Kot ugotavlja letošnje poročilo, se avtoritarni trendi na globalni ravni nadaljujejo, čeprav se njihovo širjenje upočasnjuje, saj je po avtoritarnosti nazadovalo manj držav kot preteklo leto. Po drugi strani pa poročilo ugotavlja, da se poslabšuje delovanje pravosodnih sistemov, saj vse več držav po svetu ne zagotavlja pravočasnega, cenovno ugodnega in dostopnega pravosodja.
Poročilo o indeksu vladavine prava, ki ga vsako leto pripravlja WJP, je temeljni vir izvirnih in neodvisnih podatkov za področje prava. Poročilo črpa tako iz raziskav strokovnjakov in raziskav o gospodinjstvih ter vključuje 142 držav, ki predstavljajo približno 95 odstotkov svetovnega prebivalstva. Končna ocena vsake države je izračunana glede na povprečje osmih dejavnikov: omejitev vladne oblasti, odsotnosti korupcije, odprtosti vlade, temeljnih pravic, reda in varnosti, uveljavljanja predpisov, civilnega pravosodja in kazenskega pravosodja.
Po ugotovitvah neodvisne mednarodne organizacije se od leta 2016 odvija tako imenovana recesija vladavine prava, ki se kaže v povečanih avtoritarnih tendencah vlad, neučinkovitosti pravosodja in omejevanju človekovih pravic. Organizacija ugotavlja, da so se avtoritarne tendence najbolj okrepile v času pandemije covid-19, ko so vlade močno omejile mnoge svoboščine državljanov, po letu 2022 pa naj bi avtoritarizem po svetu ohranjal svojo moč, čeprav se je njegova širitev že drugo leto zapored upočasnila. Kot ugotavlja poročilo, so se omejitve oblasti vlad letos zmanjšale v 56 odstotkih držav v primerjavi z 58 odstotki preteklo leto in 70 odstotki leta 2021. Tudi trendi vladavine prava na splošno kažejo podobno sliko: stanje se je namreč letos poslabšalo v 59 odstotkih držav, kar je 2 odstotka manj kot leto poprej in 15 odstotkov manj kot leta 2021.
Indeks o vladavini prava v vsakoletnem poročilu ovrednoti tudi status mnogih človekovih pravic, ki so naštete v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Organizacija je tudi to leto opazila upad nekaterih temeljnih človekovih pravic, kot so svoboda do zbiranja in združevanja, svoboda izražanja in svoboda veroizpovedi. Slednje tri pravice naj bi od leta 2016 upadale v več kot treh četrtinah držav po svetu. Prav tako poročilo omenja negativen trend na področju pravosodja po svetu. Dvema tretjinama držav je namreč padel indeks za področje civilnega pravosodja, nekaj več kot polovici pa za področje kazenskega pravosodja. Izvršna direktorica WJP Elizabeth Andersen ob omenjenih podatkih trdi, da »po ocenah naše prejšnje raziskave 1,5 milijarde ljudi ne more rešiti svojih pravnih težav, zato je še posebej zaskrbljujoče, da je leta 2023 toliko pravosodnih sistemov še slabših«. Andersen ob tem še dodaja, da »če želimo obrniti smer, morajo pravosodni sistemi spremeniti paradigmo k pristopu, ki bo osredotočen na ljudi in bo v ospredje postavljal potrebe ljudi, ki naj bi jim služil«.
Na vrhu letošnjega indeksa sicer ni vidnih sprememb. Vodilna štiri mesta – enako kot lani – zasedajo Danska, Norveška, Finska in Švedska, na petem mestu pa se je to leto povzpela Nemčija. Prav tako ni večjih sprememb na repu lestvice, kjer so podobno kot preteklo leto pristale Venezuela, Kambodža, Afganistan, Haiti in Demokratična republika Kongo. Če pogledamo Slovenijo je ta v letošnjem letu svoj položaj na lestvici izboljšala za štiri mesta ter trenutno zaseda 27. mesto, poročilo pa našo državo omenja kot eno tistih, ki so v preteklem letu najbolj izboljšale svoj indeks vladavine prava. Med osmimi omejenimi dejavniki je Slovenija z oceno 0,89 na lestvici od 0 do 1 najvišje ocenjena na področju reda in varnosti, kar jo uvršča na 19. mesto na svetu. Naša država je prav tako visoko uvrščena na področju temeljnih pravic, kjer zaseda 25. mesto, slabše rezultate pa dosegamo na področjih odsotnosti korupcije, omejitev vladne oblasti in kazenskega pravosodja, kjer se uvrščamo na 38., 39. in 44. mesto.
Globalni trendi torej tudi to leto nakazujejo negativne trende na področjih človekovih pravic, delovanja pravosodja in vladavine prava. Po besedah Andersen tudi letošnje poročilo kaže »zaskrbljujočo sliko«, ob tem pa dodaja, da je o njej potrebno razmisliti, ko »letos obeležujemo 75. obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic«.
Jernej Meden
