EUSlovenijaEvropaSvet

Vladavina prava ne bo pogoj za evropska sredstva, dokler o tem ne odloči Sodišče EU-ja

Voditelji tudi o pandemiji, brexitu in odnosih s Turčijo

Voditelji članic Evropske unije (EU) so v Bruslju po zelo kratki razpravi potrdili kompromis, ki odpravlja madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov.

Bistvo kompromisa je zamik pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava do odločitve Sodišča EU-ja o zakonitosti tega ukrepa.

Dogovor o svežnju je po Twitterju naznanil predsednik Evropskega sveta Charles Michel“Zdaj lahko začnemo izvajanje in obnavljanje naših gospodarstev,” je poudaril. Kompromis, pri katerem je ključno vlogo odigrala Nemčija, so opredelili v sprejetih sklepih vrha.

Do odločitve Sodišča EU-ja brez sankcij

V sklepih so zapisali, da bo uporaba mehanizma pogojevanja, ki ga predvideva sporna uredba za zaščito proračuna Unije, objektivna, pravična in nepristranska, da bo temeljila na dejstvih, da bo zagotavljala enako obravnavo vseh članic ter upoštevala nacionalne identitete članic.

Evropska komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju omenjenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja, ki jih bo dorekla po odločitvi Sodišča EU-ja. Nikakršnih sankcij torej ne bo, dokler odločitev sodišča ne bo znana.

Ukrepi bodo morali biti sorazmerni z učinki kršitev vladavine prava na finančno upravljanje in interese unije, vzročna povezava med kršitvami in negativnimi posledicami bo morala biti dovolj neposredna in ustrezno vzpostavljena. Ne bo dovolj zgolj ugotoviti, da se je neka kršitev zgodila.

Sklepi prav tako vključujejo zasilno zavoro, ki določa, da lahko članica v primeru predloga za zamrznitev oziroma neizplačilo sredstev zaradi nespoštovanja vladavine prava zadevo predloži v razpravo Evropskemu svetu, ki si bo prizadeval za oblikovanje skupnega stališča do tega.

Poleg tega bo pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava veljalo le za sveženj v vrednosti 1824 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije in sklad za okrevanje, ne pa tudi za plačila sredstev iz prejšnjega proračunskega obdobja.

Voditelji so se po potrditvi kompromisa vrnili k razpravi o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov. Dogovor glede svežnja je veljal za pogoj za dogovor o podnebnem cilju.

Sveženj za okrevanje Madžarska in Poljska blokirali

Razlog za onemogočenje svežnja za okrevanje je bilo madžarsko in poljsko nasprotovanje uredbi o pogojevanju za zaščito proračuna. Ta opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, in postopek ukrepanja proti kršiteljicam.

Medtem ko je bil obseg sprva omejen na finančno upravljanje, so ga v pogajanjih nemškega predsedstva in Evropskega parlamenta razširili na ogrožanje neodvisnosti sodstva, neukrepanje v primeru protipravnih odločitev javnih oblasti ter omejevanja dostopa do pravnih sredstev. Madžarska in Poljska tega nista bili pripravljeni podpreti, a ker se uredba sprejema s kvalificirano večino, njenega sprejetja ne moreta preprečiti. Zato sta zavrli postopke sprejemanja dveh drugih bistvenih delov svežnja – zakonodaje o večletnem proračunu in sklepa o lastnih virih, ki se sprejemata s soglasjem.

Ključno vlogo pri iskanju kompromisa je igrala Nemčija, ki predseduje Svetu EU-ja. Blokado so rešili z dodatnimi pojasnili v obliki sklepov vrha, ki so jih sprejeli.

Postopki za potrditev zakonodajnega okvira za sveženj se lahko zdaj nadaljujejo. Politični dogovor o svežnju so julija sprejeli voditelji članic, vendar pa je treba doreči še zakonodajni okvir tega kompleksnega svežnja, in sicer skupaj z Evropskim parlamentom.

Janša: Na mizi imamo zelo dober kompromis o svežnju za okrevanje

Slovenski premier Janez Janša je po dogovoru tvitnil, da so po uspešnem prvem polčasu na julijskem vrhu EU-ja “po predhodnih intenzivnih pripravah in današnjih ‘dinamičnih’ usklajevanjih z dobrim kompromisom omogočili še ustrezno pravno podlago za uveljavitev paketov”.

“Zelo sem vesel, da imamo na mizi tudi kompromisni predlog glede instrumenta, s katerim se prek vladavine prava ščitijo evropska sredstva, skupni evropski proračun ter sklad za okrevanje in odpornost,” je dejal Janša pred sprejetjem kompromisa in ob tem čestital nemškemu predsedstvu ter Poljski in Madžarski za vsa prizadevanja v zadnjih tednih in predvsem v zadnjih dneh. “Ni še konec, vendar pa je pred nami zelo dober kompromis,” je dejal pred sprejetjem dogovora.

Ob začetku zasedanja so se voditelji z minuto molka spomnili pred kratkim umrlega nekdanjega francoskega predsednika Valeryja Giscarda d’Estainga. Foto: Reuters

“Če bo dobil zeleno luč na zasedanju Evropskega sveta, potem bomo dobili tako ustrezno zaščito z vladavino prava vseh finančnih mehanizmov EU-ja, ki bodo veljali od 1. januarja prihodnje leto naprej, pa tudi na razpolago sredstva, ki jih nujno potrebujemo za okrevanje po epidemiji,” je še dejal pred tem, ko so dogovor, ki odpravlja madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje EU-ja, sprejeli.

Izmenjava izkušenj glede covida-19

Janša je pred vrhom EU-ja poudaril še, da je pred voditelji vsebinsko izjemno bogato zasedanje, na katerem je, ne glede na vse druge zelo pomembne teme, zagotovo osrednja tema izmenjava izkušenj pri spopadanju s pandemijo covida-19. Velika večina držav v EU-ju se po njegovih besedah bodisi spoprijema z naraščanjem okužb bodisi z zelo počasnim upadanjem tega nevarnega stanja, zato je izmenjava izkušenj za vse prva prioriteta. “Še posebej pa nestrpno pričakujemo podatke o tem, kdaj bodo na voljo prva uspešna in od evropske institucije odobrena cepiva, ki predstavljajo za vse nas luč na koncu predora v spopadu z epidemijo,” je še dodal Janša.

Tudi drugi evropski voditelji za dogovor o svežnju za okrevanje

Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je pri iskanju kompromisa z Madžarsko in Poljsko igra vodilno vlogo, je pred vrhom EU-ja poudarila, da bi bil dogovor zelo pomembno znamenje zmožnosti delovanja Unije. “Bomo videli, ali bo mogoče doseči enotnost,” je dejala.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob prihodu na vrh EU-ja izrazil upanje, da jim bo dogovor uspelo zapečatiti v prihodnjih urah. “Blizu smo, nismo pa še tam,” je dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel in ponovil večkrat izraženo prepričanje, da bo dogovor mogoče doseči. Tudi madžarski premier Viktor Orban meni, da je sporazum oddaljen “samo še en palec” in je dogovor o svežnju za okrevanje “zelo blizu”. Poudaril je tudi, da se borijo za enotnost EU-ja in “za zmago zdravega razuma” ter da je treba ravnati odgovorno.

Nizozemski premier Mark Rutte je medtem izpostavil nekaj svojih zahtev, in sicer med drugim želi mnenje Evropskega parlamenta in pravno mnenje Sveta EU-ja o tem, ali kompromis ne ogroža uredbe, ki opredeljuje pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava.

Evropski parlament bo podrobno preučil sklepe vrha, je zatrdil predsednik parlamenta David Sassoli in ob tem izrazil upanje, da bodo ti skladni z duhom in črko doseženega kompromisa, ko gre za zaščito vladavine prava.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je dogovor o svežnju najbolj pereče vprašanje. “Veseli me, da smo našli pot naprej,” je dejala in kot ključno izpostavila to, da ostaja mehanizem pogojevanja nespremenjen.

Pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava naj bi sicer veljalo le za sveženj v vrednosti 1824 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije in sklad za okrevanje, ne pa tudi za plačila sredstev iz prejšnjega proračunskega obdobja.

Še druge vroče teme zasedanja

Voditelji članic Unije na dvodnevnem vrhu obravnavajo vrsto perečih tem, še vedno je odprto vprašanje krepitve cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov. Dogovor glede svežnja je veljal za pogoj za dogovor o podnebnem cilju.

Voditelji razpravljajo tudi o Turčiji, sprejeli pa so sklepe o usklajevanju glede covida-19, o odnosih z ZDA in glede podaljšanja gospodarskih sankcij proti Rusiji zaradi Ukrajine. Seznanili naj bi se tudi s stanjem v pogajanjih o odnosih z Združenim kraljestvom po brexitu.

Zasedanje so začeli z minuto molka v poklon nekdanjemu francoskemu predsedniku Valeryju Giscardu d’Estaingu, ki je pred dnevi umrl za posledicami covida-19. Estonskega premierja Jürija Ratasa na vrhu zastopa latvijski premier Krišjanis Karinš, hrvaškega premierja Andreja Plenkovića pa slovenski premier Janša.

Vrh EU-ja za podaljšanje gospodarskih sankcij proti Rusiji

Voditelji članic EU-ja so podprli vnovično šestmesečno podaljšanje gospodarskih sankcij proti Rusiji, uvedenih leta 2014 zaradi nezakonite priključitve Krima. Sankcije se sicer iztečejo konec januarja in so jih tako podaljšali do konca julija prihodnje leto, nanašajo pa se na finančni, energetski in obrambni sektor. Unija jih je uvedla konec julija 2014 in jih nato septembra 2014 še okrepila, marca 2015 pa je trajanje sankcij povezala z uresničevanjem mirovnih dogovorov iz Minska. Ker se ta ne izvajata, je bila odločitev pričakovana.

EU je poleg gospodarskih sankcij uvedel še niz drugih ukrepov v odziv na krizo v Ukrajini, na primer sankcije v obliki zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja v Unijo za posameznike in pravne osebe. V odziv na nezakonito priključitev Krima Rusiji je uvedla še vrsto omejevalnih ukrepov na področju naložb in trgovine, ki se nanašajo le na ozemlje Krima.

Source
RTV MMC

Povezani Članki

Back to top button