Viktor Orban je na začetku tega meseca na vrhu večne lestvice predsednikov madžarske vlade z najdaljšim stažem s 14 leti in 145 dnevi vladavine prehitel 130 let nedotaknjen rekord dosedanjega prvaka (Kálmán Tisza), ki je Madžarski neprekinjeno vladal en dan manj med letoma 1875 in 1890. Orban je sicer prvi mandat na čelu vlade preživel med letoma 1998 in 2002. Zmaga na prihodnjih parlamentarnih volitvah ni samoumevna saj opozicija napoveduje, da bo na njih nastopila združena.
Šest vodilnih madžarskih opozicijskih strank se je minulo nedeljo z ambicijo po prevzemu oblasti dogovorilo za enoten nastop na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Volitve bodo razpisane v letu 2022. Na njih bodo opozicijske stranke nastopile skupaj in kandidirale z enotno listo kandidatov na državni ravni ter imele po enega skupnega kandidata v vsaki posamični volilni enoti. Pred volitvami bodo določile tudi skupnega kandidata za predsednika vlade.
Ideološko različne stranke, med njimi liberalne, desničarske in tudi ekološke so sporočile, da so ideološke razlike pustile ob strani v želji po “zgodovinskih spremembah”.
“Madžarski narod ima prvo resno priložnost po desetih letih, da se znebi skorumpirane in nepoštene vladavine FIDESZ-a,” navajajo v sporočilu za javnost.
FIDESZ na oblasti že desetletje
Nedavne raziskave javnega mnenja kažejo, da bi združena opozicija lahko ogrozila oblast stranke FIDESZ, ki je trdno na oblasti že od volitev leta 2010. Novembrska raziskava javnega mnenja je sicer pokazala, da vsota podpore šestim opozicijskim strankam za štiri odstotne točke presega podporo, ki jo med volivci uživa FIDESZ. Sodeč po rezultatih druge javnomnenjske raziskave objavljene pred nekaj dnevi podpora FIDESZ-u upada – za šest odstotnih točk od avgusta do decembra letos. Samostojno FIDESZ še dalje uživa najvišjo podporo izmed vseh političnih strank v državi.
Mednarodni opazovalci so parlamentarne volitve na Madžarskem leta 2014 opisali kot »svobodne, vendar ne tudi poštene«. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je v poročilu po zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 zapisala, da so volilno kampanjo zaznamovali “ustrahovanje, ksenofobna retorika, pristranski mediji ter netransparentno financiranje volilne kampanje”.
Opozicijske stranke so v skupni izjavi obljubile, da bodo “iz države pregnale korupcijo, obnovile svobodo medijev ter pripravile predlog nove ustave in volilne zakonodaje”.
