Nemčija bo letos po slabi letini proizvedla manj hrane kot lani, je ta teden ocenilo tamkajšnje kmetijsko ministrstvo. Za slabši pridelek so krive neugodne vremenske razmere in glivične bolezni, ki so prizadele nekatere vrste pridelkov. V državi bodo pridelali 42,1 milijona ton žit, kar je 2,7 odstotka manj kot lani.
Letošnja žetev bo tudi za 4,8 odstotka manjša od povprečja v letih od 2015 do 2020.
Nemčija se je poleti soočila s smrtonosnimi poplavami v dveh zahodnih državah, ki so uničile tudi polja. Padavine in nevihte prav tako upočasnjujejo postopek žetve in zmanjšujejo pridelek, je ta teden po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnila kmetijska ministrica Julia Klöckner.
Čeprav je pridelek po vsej državi nižji, pa se učinki na pridelke razlikujejo od regije do regije. Medtem je bilo za travo in deteljo, ki se uporabljata kot krma za živali, letos boljše stanje, potem ko je pridelek v preteklih letih krojila in zmanjšala suša.
Ministrica Klöcknerjeva je ob tem poudarila, da je le nekaj gospodarskih sektorjev tako izpostavljenih ekstremnim vremenskim vplivom kot kmetijstvo. “Varne letine preprosto niso samoumevne,” je dejala in dodala, da bodo učinke prej ali slej občutili tudi potrošniki.
Akutni učinki cen so že očitni. Proizvajalčeve cene žit in oljne ogrščice so se po pojasnilih kmetijskega ministrstva v zadnjih tednih zvišale, kar je dobro za kmetovalce, vendar pa je nasprotno za živinorejce, ki morajo kupovati krmo, to večji izziv.
Vpliv na cene življenjskih potrebščin pa je odvisen od tega, koliko izdelkov se predela, preden pridejo na police trgovin.
