V Italiji potekajo razprave, kako rešiti vladno krizo, potem ko je iz koalicije v sredo izstopila Živa Italija (IV) nekdanjega premierja Mattea Renzija. Poslanska zbornica je danes zaradi nejasnosti prekinila sejo, saj si med drugim želijo dodatna pojasnila premierja Giuseppeja Conteja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Predsednik poslanske zbornice Roberto Fico bo predvidoma v imenu vseh poslanskih skupin povabil Conteja pred poslance, da pojasni razmere, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Manjša koalicijska partnerica IV se je v sredo umaknila iz italijanske vlade. Vlada se je na njeno podporo zanašala predvsem v senatu.
Vodja koalicijske Demokratske stranke (PD) Nicola Zingaretti je na srečanje danes povabil vodstvo stranke. Na Twitterju je ob tem očital Renzijevi stranki napako in da škodi državi.
Tudi populistično Gibanje pet zvezd se bo predvidoma sestalo danes in razpravljalo o nastalih razmerah.
Po odstopu IV je prihodnost nestrankarskega Conteja negotova. Zaenkrat je na mizi več možnosti. Conte bi lahko poskušal najti novo večino, lahko pa tudi odstopi. Še vedno tudi ni izključena vrnitev IV v vlado.
Renzi je v sredo kljub umiku iz vlade napovedal podporo vladnim protikoronskim ukrepom glede pomoči podjetjem in omejitvam za zajezitev novega koronavirusa ter zavrnil predčasne volitve.
Spor v italijanski vladi se je zaostril zaradi porabe 220 milijard evrov vrednega svežnja za okrevanje po pandemiji covida-19. Vlada je pozno v torek potrdila spremenjen načrt porabe, v okviru katerega so delno izpolnili Renzijeve želje, vendar njegovi ministrici kljub temu nista potrdili svežnja in sta se glasovanja o načrtu vzdržali.
Po besedah Renzija je v preoblikovanem svežnju viden napredek, vendar je po njegovem neodgovorno, da so zavrnili dodatnih 37 milijard evrov iz evropskega reševalnega mehanizma (ESM).
Nekdanji premier se je zavzemal za dodatna sredstva v okviru ESM, čemur strogo nasprotuje Gibanje pet zvezd. V populističnem gibanju svarijo, da Italija s tem tvega, da bo tako kot pred leti Grčija prišla pod nadzor trojke, ki jo sestavljajo Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropska unija in Evropska centralna banka (ECB). To sicer pri reševanju posledic pandemije naj ne bi veljalo.
