Po nedavnem uničujočem potresu na Hrvaškem je treba znova obravnavati načrte za izgradnjo hrvaškega odlagališča radioaktivnih odpadkov v sisaško-moslavški županiji, so danes ocenili na okrogli mizi v Sarajevu. Govorili so predvsem o potresnem stanju na Trgovski gori ob meji z Bosno in Hercegovino, kjer Hrvaška načrtuje izgradnjo odlagališča.
Uničujoči potres, ki je konec decembra z magnitudo 6,2 stresel območje jugovzhodno od Zagreba, je tudi v BiH znova odprl vprašanje o varnosti načrtovanega odlagališča jedrskih odpadkov v nekdanji vojašnici Čerkezovac na Trgovski gori, ki je del občine Dvor na Uni. Na Hrvaškem so okoljevarstveniki z območja sisaško-moslavške županije že nekaj dni po potresu zahtevali od vlade, naj nemudoma ustavi vse postopke za izgradnjo odlagališča.
Žarišče nedavnega potresa je bilo pri Petrinji, približno 40 kilometrov od Čerkezovca, ki je približno deset kilometrov jugozahodno od Dvora na Uni, kjer je sedež ene najmanj razvitih občin na Hrvaškem. Potres je poškodoval številne objekte tudi v Dvoru na Uni in okolici.
Na današnji razpravi z naslovom Trgovska gora: Aktualno stanje potresnih aktivnosti v parlamentu BiH so se politiki in strokovnjaki pogovarjali o razlogih, zaradi katerih je po njihovem mnenju treba opustiti načrte o odlagališču radioaktivnih odpadkov na tej lokaciji.
Spomnili so, da so tudi lokalni politiki iz sisaško-moslavške županije opozorili, da Čerkezovac ni ustrezna lokacija za odlagališče prav zaradi potresnih aktivnosti, je poročal sarajevski novičarski portal klix.ba.
Vodja oddelka v seizmološkem zavodu Republike srbske Snježana Cvijić Amulić je dejala, da je bila magnituda potresa, ki je zadel Petrinjo in okolico, takšna, da bo treba spremeniti obstoječe projekcije potresnih aktivnosti na obeh straneh meje. Omenila je Banjaluko, ki je prav tako na potresno občutljivem območju, od Čerkezovca pa je oddaljena približno 70 kilometrov.
Proti gradnji odlagališča v Čerkezovcu so že večkrat pozivale tudi državne oblasti v BiH in prebivalci z obeh strani reke Une. V Sarajevu trdijo, da bi odlagališče lahko ogrozilo življenja približno 250.000 ljudi.
Odlagališče Čerkezovac je uvrščeno v hrvaške prostorske načrte in strategijo skladiščenja radioaktivnih odpadkov, vključno z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki iz nuklearne elektrarne Krško (Nek). Hrvaški sklad za financiranje razgradnje Neka je lani sprožil postopke za začetek izgradnje odlagališča, med drugim tudi izdelavo študije o vplivu na okolje. Odlagališče nameravajo zgraditi do leta 2024.
V Čerkezovcu naj bi poleg jedrskih odpadkov iz Neka skladiščili tudi hrvaške jedrske odpadke iz industrije, medicine, znanosti, raziskav in podobno. Zmogljivost naj bi bila približno 3000 kubičnih metrov odpadkov. Za lastno odlagališče so se odločili, ko ni bilo dogovora s Slovenijo v okviru meddržavne komisije za Nek o skupnem skladiščenju nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v slovenskem odlagališču v Vrbini. Kot so pojasnili, do skupne rešitve obeh držav ni prišlo, ker je Slovenija zavrnila skladiščenje ostalih hrvaških radioaktivnih odpadkov.
