AktualnoEvropa

Svet ECB ni presenetil z novimi potezami

Svet Evropske centralne banke (ECB) na prvi letošnji seji skladno z napovedmi ni sprejemal novih ukrepov denarne politike ali spreminjal obstoječih. Ob še vedno veliki negotovosti glede hitrosti izhoda iz pandemične krize je po decembrski okrepitvi orodij v boju proti posledicam pandemije covida-19 tokrat potrdil spodbujevalno denarno politiko.

 

Svet ECB je decembra izredni pandemični program odkupov obveznic (PEPP) povečal za 500 milijard evrov na 1850 milijard evrov ter ga podaljšal do marca 2022. Ob tem je med drugim prilagodil tudi operacije dolgoročnega refinanciranja bank, v okviru katerih lahko bančne ustanove pridejo do ugodnih posojil, in napovedal štiri dodatne izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji.

Danes je osrednji organ denarne politike v evrskem območju sklenil, da “zelo spodbujevalno naravnanost denarne politike” potrdi.

Centralne banke evrosistema bodo tako nadaljevale neto nakupe v okviru PEPP vsaj do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler svet ECB ne oceni, da je koronska kriza končana.

Kot je svet zapisal v izjavi po današnji seji, se bodo nakupi v okviru PEPP izvajali s ciljem ohranjati ugodne pogoje financiranja v celotnem obdobju pandemije. Če bo mogoče ugodne pogoje financiranja ohranjati z nakupi, ki ne izčrpajo celotnega obsega programa, tega ni treba izkoristiti v celoti, je dodal. Obenem je napovedal, da je mogoče obseg nakupov prilagoditi na novo, če bi se to izkazalo kot potrebno, da se ohranijo ugodni pogoji financiranja.

Svet ECB bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru PEPP, znova investiral še vsaj do konca leta 2023. V vsakem primeru bo postopno zmanjševanje nakopičenega portfelja vrednostnih papirjev v okviru tega programa potekalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike, so navedli v svetu.

Neto nakupi v okviru siceršnjega programa nakupa obveznic bodo medtem še naprej potekali v mesečnem obsegu 20 milijard evrov. Svet ECB še naprej pričakuje, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru tega programa izvajali tako dolgo, kot bo treba, da se okrepi spodbujevalni učinek obrestnih mer, in da se bodo končali, tik preden svet začne dvigovati obrestne mere.

Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, še naprej v celoti vnovič investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začela dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo treba, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Nespremenjene na zgodovinsko nizkih ravneh ostajajo tudi obrestne mere. Ključna obrestna mera tako ostaja pri nič odstotkih. Nespremenjena ostaja tudi obrestna mera za mejno posojanje, ki je pri 0,25 odstotka, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pa je pri -0,5 odstotka.

Svet ECB pričakuje, da bodo obrestne mere ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne bodo približali ravni, ki je dovolj blizu srednjeročnemu cilju letne inflacije tik pod dvema odstotkoma, in se takšno približevanje dosledno ne bo odrazilo v gibanju osnovne inflacije.

Svet bo še naprej zagotavljal tudi obsežno likvidnost z decembra prilagojenimi operacijami refinanciranja. Tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja po navedbah sveta ostaja privlačen vir financiranja za banke, kar podpira kreditiranje podjetij in gospodinjstev.

Svet ECB je ob koncu dodal zagotovilo, ki ga ponavlja že nekaj časa. Osrednji organ evrske denarne politike tako ostaja pripravljen, da ustrezno prilagodi vsa svoja orodja, da bi zagotovil vzdržno gibanje inflacije proti srednjeročnemu cilju.

Predsednica ECB Christine Lagarde bo podrobnosti razmišljanja sveta predstavila na novinarski konferenci ob 14.30.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button