Sosednje državeKultura

Na Hrvaškem razstava o povezavah zagrebške likovne akademije in slovenskih umetnikov

O povezavah zagrebške likovne akademije in slovenskih umetnikov med prvo in drugo svetovno vojno govori razstava Vezi, ki so jo danes odprli v Nacionalnem muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu. Razstavljenih je več kot 100 del s poudarkom na slovenskih avtorjih, kot so Gabrijel Stupica, Zoran Mušič, Zoran Didek in Marij Pregelj.

Razstavljena so dela predvsem slovenskih avtorjev, ki so med obema vojnama študirali na zagrebški likovni akademiji, ki je bila takrat edina tovrstna akademija v Kraljevini Jugoslaviji. V Zagrebu se je izobraževalo 95 slovenskih študentk in študentov, med njimi jih je več kot polovica diplomirala na slikarstvu in na kiparstvu, je na novinarski konferenci ob odprtju razstave povedala ena od kustosinj Asta Vrečko.

Poudarila je, da so predstavili najbolj znane slovenske umetnike 20. stoletja, kot so Zoran Didek, Zoran Mušič, Gabrijel Stupica, Marij Pregelj in France Gorše. “Nekatera dela so že bila razstavljena v Zagrebu, kot je bilo leta 1940 na veliki razstavi slovenskih umetnikov iz skupine Neodvisni v domu hrvaških umetnikov. Zdi se nam posebej pomembno, da so dela znova na ogled tudi danes,” je še povedala slovenska kustosinja iz kostanjeviške Galerije Božidar Jakac.

Razstavljeno je tudi izbrano dokumentarno gradivo, ki kaže na kakovost takratnega študija na zagrebški likovni akademiji, na kateri so bili med profesorji slikarji Ljubo Babić, Vladimir Becić, Krsto Hegedušić in Marino Tartaglia, dekan pa je bil znani kipar Ivan Meštrović. Ob ustanovitvi ljubljanske akademije likovnih umetnosti leta 1945 je bilo več slovenskih profesorjev, ki so študirali v Zagrebu, je še omenila Asta Vrečko.

“Pri sodelovanju s slovenskimi kolegi ob razstavi je bila na hrvaški strani ideja, da bi izpostavili pomembnost zagrebške likovne akademije pri izbiri izobraževalne ustanove mladih slovenskih študentov,” je povedala hrvaška kustosinja razstave Dajana Vlaisavljević. Poudarila je, da je bil odnos med hrvaškimi profesorji in nadarjenimi slovenskim študenti neposreden in ne ex cathedra. Te vezi so poudarili tudi s konceptom razstave, tako je mogoče videti ikonične in referenčne slike profesorjev, ob katerih so dela slovenskih in hrvaških študentov.

“Za hrvaško likovno sceno je pomembno, da bi spoznala tudi druge slovenske umetnike iz tega obdobja, poleg Mušića in Stupice, ki sta najbolj znana. Obenem je razstava v kulturno-izobraževalnem smislu pomembna za obiskovalce, da bi se prebili iz ozke nacionalne sredine proti širšemu območju, ki je nekoč bilo tudi skupno,” je še povedala kustosinja.

Poudarila je, da so razstavili večinoma slovenske umetnike, saj imajo v redni postavitvi Nacionalnega muzeja sodobne umetnosti dela njihovih hrvaških kolegov iz časov, o katerih govori razstava. Z razstavo Vezi pa so zajeli tudi hrvaške avtorje, kot so Antun Motika, Oton Postružnik, Marijan Detoni, Frane Šimunović in Slavko Kopač.

Septembra bo razstava v nekoliko spremenjeni obliki, s poudarkom na hrvaških avtorjih, postavljena tudi v Galeriji Božidar Jakac, je napovedal direktor kostanjevške galerije Goran Milovanović.

Razstava je plod sodelovanja treh institucij, Galerije Božidar Jakac ter Nacionalnega muzeja moderne umetnosti in Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Spremlja jo obsežen katalog v hrvaškem in angleškem jeziku. Na ogled bo do 20. junija.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button