EUHeadlineAktualnoEvropaSvetGospodarstvoPišemo

Severni tok 2 in odprava ameriških sankcij

Ni skrivnost, da sta nafta in zemeljski plin surovini, ključni za prihodke določenih podjetij. Ko se v igro vmešajo še nacionalni interesi, postane stvar toliko bolj zapletena in polna strateških potez. Vse to se manifestira v situaciji s Severnim tokom 2. Nasprotujoči si in navzkrižni interesi postajajo iz dneva v dan očitnejši in vse kaže, da sta se oblikovala dva tabora, Rusija – Nemčija in ZDA – Ukrajina.

 

 

V baltskem morju je že v obratovanju Severni tok 1, ki je bil dokončan leta 2011, Severni tok 1 se začne v mestu Yyborg v Rusiji in konča v Greifswaldu v Nemčiji. Projekt gradnje Severnega toka 2 se je uradno končal dne 10. septembra 2021. Dolžina plinovoda je preko 1200 km, kar bo omogočilo oskrbo z zmogljivostjo do 1,9 bilijona kubičnih metrov na leto, plinovod bo potekal direktno iz mesta Ust-Luga v Rusiji do Greifswalda.

Foto: BBC

Evropski partnerji ruskega Gazproma pri projektu so nemški Uniper in Wintershall, avstrijski OMV, francoski Engie in angleško-nizozemski Shell. Evropski partnerji skupaj financirajo 50 % projekta.

Stroški gradnje projekta so ocenjeni na 9,5 milijarde evrov, zagon načrtujejo konec leta 2021.

Rusija se je zavezala, da bo za dokončanje plinovoda uporabila lastna sredstva. Moskva opisuje Severni tok 2 kot izključno gospodarski projekt. Rusija je večkrat izrazila nasprotovanje politizaciji projekta. Kremelj vidi ameriške sankcije proti Severnemu toku 2 kot primer nelojalne konkurence, katere cilj je povečati uvoz ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropo.

Nemška kanclerka Angela Merkel se je skozi celotni projekt borila in zagovarjala Severni tok 2 in splošno dobavo ruskega plina ter dejala, da se popolnoma zaveda, da je konflikt zaradi plinovoda del širšega »političnega boja«. Zato je leta 2020 obljubila, da se bo projekt zaključil ne glede na grožnje in pritiske, ki so prihajale iz ZDA.

Državni sekretar ZDA Antony Blinken je 19. maja 2021 Odboru za zunanje zadeve ameriškega doma dejal, da so sankcionirali več subjektov, med njimi trinajst (13) ladij ter štiri (4) podjetja, ki so bila že kdaj prej sankcionirana v skladu s PEESA (zakon o varstvu evropske energetske varnosti) ter da so v skladu z zakonom izdali opustitev nacionalnega interesa v zvezi s podjetjem Nord Stream 2 AG in njegovim direktorjem.

Zakaj je ZDA nasprotovala Severnemu toku 2?

Amerika je imela več razlogov za nasprotovanje Severnem toku 2. ZDA so kot uradni razlog navajale, da bi se z novim plinovodom še samo povečala evropska odvisnost od Rusije, s tem pa bi se tudi spodkopavale ameriške sankcije, ki jih izvaja ZDA proti Rusiji od leta 2014 zaradi spora v Ukrajini. Vendar pri sankcijah ne smemo pozabiti tudi na gospodarske interese ZDA, ki trenutno izvažajo zemeljski plin v Evropo. V začetku letošnjega leta je nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder poudaril, da se ZDA ne bi smele vmešavati v nemško energetsko politiko, a je hkrati namignil, da je interes ZDA prodati dražji in slabši utekočinjen zemeljski plin.

Ameriški kongres je leta 2017 sprejel zakon o boju proti ameriškim nasprotnikom s sankcijami (CAATSA), hkrati je pa senat sprejel zakon o boju proti ruskemu vplivu v Evropi in Evraziji, ki je bil sprejet predvsem zaradi blokiranja Severnega toka 2. Celotno gradnjo Severnega toka 2 so sankcije, ki so jih izvajale ZDA močno ovirale. ZDA je uvedla številne pakete ukrepov proti gradnji, vzdrževanju, zavarovanju in certificiranju projekta.

ZDA je novembra 2019 objavila, da bo ameriški zakon o avtorizaciji nacionalne obrambe vključeval tudi sankcije za podjetja in posameznike, ki sodelujejo pri gradnji plinovoda. Zaradi strahu pred sankcijami sta švicarsko cevovodno podjetje Allseas in italijansko tehnološko podjetje Saipem predčasno prekinili sodelovanje z Ruskim Gazpromom, kar je povzročilo zamude pri projektu.

Državni sekretar ZDA Antony Blinken je 19. maja 2021 Odboru za zunanje zadeve ameriškega doma dejal, da so sankcionirali več subjektov, med njimi trinajst (13) ladij ter štiri (4) podjetja, ki so bila kdaj sankcionirana v skladu s PEESA (zakon o varstvu evropske energetske varnosti) ter da so v skladu z zakonom izdali opustitev nacionalnega interesa v zvezi s podjetjem Nord Stream 2 AG in njegovim direktorjem. Odprava sankcij še ne pomeni, da Biden zagovarja gradnjo Severnega toka 2.

Sekundarne sankcije, ki so se vršile s strani ZDA

Pri sankcijah ZDA proti Severnem toku je nastalo več težav, predvsem zaradi oddelka 232 CAATSA, ki omogoča uvedbo sekundarnih sankcij za ljudi in subjekte zunaj ZDA.

Sankcije običajno uporabljajo kot zunanjepolitično orodje, ki vpliva na vedenje sankcionirane države v skladu preference države, ki izvaja sankcije. Sekundarne sankcije pa prisilijo tuje države in podjetja, da upoštevajo agendo ZDA, čeprav je sankcija v nasprotju z interesi njihove matične države.

ZDA so bile večkrat uspešne pri uporabi sekundarnih sankcij, najpogostejša praksa se izraža pri odvračanju številnih evropskih podjetij, da bi vlagali v Iran od leta 2017. Francoska energetska družba Total se je leta 2018 zaradi strahu, da bi ZDA onemogočila dostop do ameriškega trga, raje umaknila iz partnerstva v vrednosti milijarde ameriških dolarjev.

Izvajanje represije si ZDA dovoli zaradi vodilne vloge v svetovnem gospodarstvu in zloglasnega pomena za Evropo. V dotičnem primeru Severnega toka 2 je bila EU javno in odločno proti ukrepom ZDA, ter tudi nakazala sum na nezakonitost.

ZDA še vedno vrši sekundarne sankcije drugod po svetu, najbolj je to vidno v Iranu. S tem ZDA prisili evropska podjetja, da sledijo agendi ZDA, saj sicer tvegajo izgubo dobička na ameriškem trgu.

Kdo so podporniki sankcij?

Za omenjene sankcije pri gradnji Severnega toka 2 so Ukrajina, Poljska, Estonija in Litva. Od naštetih držav je imela Ukrajina največji interes pri sabotiranju gradnje plinovoda. Do sedaj velik delež ruskega plina, ki je namenjen EU trgu, prehaja Ukrajino. Celotni prihodki od tranzitnih pristojbin, ki sta jih morali plačati tako EU kot Rusija, so leta 2017 predstavljali kar 3 % celotnega ukrajinskega BDP-ja. Severni tok 2, ki direktno povezuje Rusijo z Nemčijo, bo na obeh polih omogočil prihranek tranzitnih pristojbin, saj se izogne Ukrajini.

Prav tako je tudi Poljska nasprotovala projektu, saj ima finančno korist od tranzitnih stroškov zaradi plinskega cevovoda na njihovem ozemlju. Varšava bi rada postala središče ameriškega utekočinjena zemeljskega plina, zato ima tudi poljska vlada velik interes, da podpre ameriške ukrepe in morebitni uvoz plina v Evropo. Iz tega naslova se Poljska boji, da bo Severni tok 2 povečal vpliv Rusije v Evropi. Iz istega razloga bodo še težje prišli do cilja, da bi postali središče ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina.

Severni tok 2 je za EU in celoten svet zelo pomemben gospodarsko-političen projekt. Tudi ob koncu gradnje bodo ostali politični pritiski iz ZDA proti začetku delovanja.

 

Ko bo pričel projekt delovati s polno paro, se bodo začele dogajati spremembe pri dobavljanju zemeljskega plina. Vedno manj bo uvoza zemeljskega plina iz ZDA in preko plinovoda, ki pelje mimo Ukrajine in Poljske, kar bo pustilo večje gospodarske posledice ZDA, Ukrajini in Poljski.

Normalni potrošnik bo lahko na dolgi rok opazil razliko pri mesečni položnici za ogrevanje, saj je cena ruskega zemeljskega plina nižja od ameriške.

Source
Jurij Vrenko

Povezani Članki

Back to top button