Roboti prihajajo v tovarne in gostilne

Avtomatizacija proizvodnje in sindikati; 39 tiskana izdaja, dne 7. aprila 2023

Po vsem svetu se delavci in sindikalni predstavniki soočajo z avtomatizacijo na delovnem mestu. Gre za uvedbo posebnih avtomatiziranih postopkov za upravljanje delovnih procesov, kar vodi do novih oblik nadzora na delovnem mestu in spodkopava nekatere že pridobljene pravice delavcev, ki jih delodajalci poskušajo prikazati kot odvečne in presežne. Avtomatizacija pomeni delo, ki ga opravljajo stroji, pred tem pa ga je opravljal človek. Ločimo jo lahko na več stopenj. Začetna stopnja pomeni, da je voznik pripravljen v vsakem trenutku prevzeti nadzor (na primer v sodobnih avtomobilih). Popolna avtomatizacija pa pomeni, da prisotnost človeka za upravljanje ni več potrebna. Še en proces vpliva na področje delovne sile, in sicer digitalizacija, to pomeni širjenje uporabe digitalne (računalniške) tehnologije. Ta omogoča večji nadzor nad procesom dela, delavkami in delavci ter nad strankami. Tudi razvoj platformnega dela, ki se je v času pandemije še posebej razraslo, je posledica digitalizacije delovnega procesa. Vse to prinaša tudi vrsto izzivov za sindikate in borce za zaščito delavskih pravic. 

 

Avtomatizacija se je izkazala za glavni vir izgube delovnih mest v proizvodnji v ZDA. Pred leti je  bil glavni krivec za domačo brezposelnost nelojalna konkurenca proizvajalcev v državah z nižjimi stroški dela, kot sta Kitajska in Mehika. Raziskovalci z univerz Yale in Pensilvanija so prišli do podatka, da je uvedba industrijskih robotov povzročila izgubo med 420.000 in 750.000 delovnih mest, večinoma v proizvodnji. Sindikati so v teh novih razmerah pozvani, naj se osredotočijo na praktične nasvete in smernice, da bi sindikalne predstavnike in pogajalce opolnomočili pri spopadanju z izzivi, ki jih pred delavce postavlja avtomatizacija. Kje poiskati odgovore in se smiselno prilagoditi na novonastale razmere? S kampanjami in lobiranji lahko širšo javnost zgolj ozavestijo o problemih in težavah, a potrebno je organizacijske strukture prilagoditi spreminjajočim se razmeram. Iz sindikatov sporočajo, da kljub avtomatizaciji pomembno orožje v delavskem boju ostajajo kolektivna pogajanja in kolektivna pogodba sklenjena z delodajalcem, ki onemogoča radikalne posege v strukturo delovne sile.

Vzemimo primer delavcev v industriji videoiger, ki se v zadnjih letih po vsem svetu zaradi slabih delovnih razmer, nespoštovanja delavskih pravic in diskriminacije vse pogosteje organizirajo in ustanavljajo sindikate. Prejšnje leto je podjetje Raven Software, ki pod okriljem znanega Activision Blizzarda proizvaja ultra popularne igre, kot je Call of Duty, nenadoma odpustilo dvanajst preizkuševalcev, ki igrajo novonastale igrice, da bi preverili kakovost proizvoda. Njihovo delo je pomembno, saj posredujejo informacije proizvajalcem, ki nato odpravijo napake v igrah. Delavce je nadomestil testni računalniški program, ki simulira delo človeških igralcev. Več deset delavcev je kmalu začelo sedemtedensko stavko, v protestu pa se jim je pridružilo še dvesto sodelavcev. Nekaj mesecev za tem so ustanovili Game Workers Alliance, enega prvih sindikatov v sektorju velikih podjetij za razvoj videoiger. Delovni pogoji v tej panogi so edinstveni, saj gre za večmesečno ali celo večletno obdobje nadurnega dela, ki se upravičuje z aktualnostjo in konkurenčnostjo podjetja, ki mora na trg lansirati atraktivno in prodajljivo videoigro. 

Zaposleni se soočajo s situacijo, ko bi morala igra na prodajne police priti čez denimo pol leta, a je treba opraviti še polovico predvidenega dela. Seveda se to največkrat zgodi zaradi slabega načrtovanja ali pa zaradi potrebe po nenehnem izboljševanju igre in dodajanju novih elementov, da bi sledili konkurenčnim videoigram znotraj žanra, ki v tistem trenutku izhajajo in prinašajo novosti. Zato so sindikati v tej panogi prišli do spoznanja, da je nujno podpisati kolektivno pogodbo, v kateri je črno na belem opredeljena situacija glede nadur in ostalih izjemnih dogodkov v okviru delovnega procesa. Tako kot v preostalih segmentih kreativnega sektorja, je tudi v industriji videoiger visoka motivacija delavcev za kreativno delo pogosto taktično vključena v poslovne kalkulacije podjetij. Vse pogosteje vodilni izkoriščajo željo programerjev, da delajo pri zanimivi igri, ki bi lahko bila naslednji Fortnite, namesto programskega dela v IT industriji, kjer bi bili veliko bolje plačani. Tako se novači mlade in visoko izobražene delavce, ki po nekaj letih pregorijo ali pa si poiščejo drugo zaposlitev. Ko so začeli sindikati v teh podjetjih izsiljevati podpis kolektivne pogodbe, so dobili tudi ostali delavci in delodajalci primer kolektivne pogodbe, ki si jo lahko preberejo in od delodajalca zahtevajo enake pogoje ter se tako borijo za boljši položaj znotraj svojega podjetja. 

V že omenjeni raziskavi  univerz Yale in Pensilvanija so raziskovalci dognali, da je vsak nov robot na tisoč delavcev povzročil približno osem dodatnih smrti na 100.000 moških, starih od 45 do 54 let, in skoraj štiri dodatne smrti na 100.000 žensk v isti starostni skupini. Smrti vključujejo tiste zaradi samomora, prevelikega odmerka mamil in raznih drugih bolezenskih vzrokov. Učinki avtomatizacije so bili izrazitejši v državah, kjer ohlapnejša delovna zakonodaja onemogoča organiziranje sindikatov, in v državah z nižjimi minimalnimi plačami. Zaradi vsega tega avtorji predlagajo spremembo javnih politik in večjo aktivnost sindikatov. Kljub temu, da nas roboti še ne bodo tako kmalu zamenjali na delovnem mestu, pa je nujno, da sindikati in splošna javnost ne pristanejo na perfidno zmanjševanje doseženega standarda delavskih pravic, ki se odvija ravno v imenu novih tehnoloških zmogljivosti.

Simon Smole

Back to top button