Pred dnevi je začela veljati prenovljena direktiva o industrijskih emisijah. V skladu s ciljem ničelnega onesnaževanja iz evropskega zelenega dogovora je cilj nove direktive zmanjšati izpuste v zrak, vodo in tla iz velikih industrijskih obratov ter največjih prašičjih in perutninskih farm. Emisije naj bi se do leta 2050 zmanjšale za najmanj 40 odstotkov glede na leto 2020. Obrati, ki jih ureja obstoječa direktiva, vključno z elektrarnami, rafinerijami in obdelavo odpadkov, predstavljajo približno 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov in 20 odstotkov emisij onesnaževal v zrak in vodo. Nova pravila vključujejo tudi sprejetje najboljših razpoložljivih tehnologij za odlagališča odpadkov, obravnavajo pa tudi kemično onesnaževanje, s čimer naj bi zagotovili, da se bodo v industrijskih procesih uporabljale manj strupene alternative nevarnim snovem.
Ko gre za onesnaževanje iz živinorejske in kmetijske dejavnosti, ukrepi sedaj veljajo za prašičje farme z več kot 350 glavami velike živine. Prejšnja pravila so zajemala le kmetije z več kot 2000 prašiči in 750 svinjami. Izvzete so ekološka reja prašičev in ekstenzivne farme, kjer živali večino časa preživijo na prostem. Farme za proizvodnjo jajc pa se bodo morale soočiti s strožjimi predpisi, začenši z 21.400 kokošmi nesnicami. Med pogajanji z državami članicami Evropske unije je Evropski parlament iz končnega besedila zakonodaje uspešno izločil govedo.
Lani je parlament glasoval proti vključitvi govedoreje v predlog revizije direktive o industrijskih emisijah. To je še ena zmaga evropske konservativne in desne politične struje. Izključitev govedorejskih farm iz obveznosti po direktivi pomeni ohranitev dosedanjih pravil za to dejavnost. Kravje farme predstavljajo 50 odstotkov emisij metana in 25 odstotkov emisij amonijaka v EU. Komisija se je zavezala, da bo do leta 2026 ocenila, kako najbolje obravnavati emisije, ki nastajajo zaradi reje goveda in kmetijskih proizvodov, danih na trg Unije.
Nova direktiva bo omogočila učinkovitejši in manj obremenjujoč postopek izdaje dovoljenj, na primer z uvedbo obveznosti za države članice, da do leta 2035 vzpostavijo elektronski sistem izdaje dovoljenj. Vzpostavil se bo celovitejši in bolj integriran portal industrijskih emisij. Posodobil se bo tudi že veljaven evropski register onesnaževalcev. S tem se bo izboljšal dostop javnosti do informacij v zvezi z industrijskimi emisijami in olajšal sodelovanje le-te pri odločanju na področju okolja, vključno z opredelitvijo virov onesnaževanja.
Direktiva ponuja tudi podporo inovativnim tehnologijam. Tisti, ki bodo pridobivali okoljevarstvena dovoljenja, bodo morali imeti vse notranje procese certificirane. V direktivi je izrazitega pomena seznam najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT – »Best Avaliable Techniques«), ki so narejene na podlagi Seviljskega procesa za posamezne panoge. Izbira tehnologij je popisana izjemno natančno, usklajena v zelo širokem krogu strokovnjakov iz držav članic, industrije in okoljskih organizacij ter politike na ravni EU. Jasno so določeni pogoji obratovanja za posamezno industrijo na osnovi tehnologije, ki so v določeni panogi na voljo za doseganje čim manjših vplivov na okolje. Ti zaključki se z leti tudi posodabljajo glede na tehnološki razvoj, podjetja po državah članicah pa se morajo po objavi v štirih letih prilagoditi na najnovejše dostopne tehnologije.
Evropska komisija z direktivo predpisuje tudi odvračilne kazni za okoljske prestopke. V primeru hudih kršitev se od gospodarskih subjektov lahko zahteva plačilo kazni v višini vsaj treh odstotkov njihovega letnega prometa v Uniji. Več pooblastil bodo dobili tudi pristojni organi, ki bodo lahko začasno ustavili obratovanje obratov, ki ne delujejo skladno s predpisi. Direktiva uvaja še pravico posameznikov, katerih zdravje je bilo prizadeto, da od tistih, ki kršijo direktivo, zahtevajo odškodnino. Kazni za okoljski kriminal so natančneje opredeljene v nedavno sprejeti direktivi o kazenskopravnem varstvu okolja. Število ravnanj, ki bodo obravnavana kot kaznivo dejanje, se je s tem pravnim aktom povečalo z dosedanjih devet na dvajset.
Nova kazniva dejanja vključujejo nezakonito trgovino z lesom, nezakonito recikliranje sestavnih delov ladij, ki onesnažujejo okolje in hude kršitve zakonodaje o kemikalijah. Uvaja višje denarne kazni, za najhujše oblike kaznivih dejanj bodo po novem znašale vsaj pet odstotkov skupnega prometa na svetovnem trgu ali kot alternativa 40 milijonov evrov. Za vsa druga kazniva dejanja bo znaša najvišja denarna kazen najmanj tri odstotke prometa ali kot alternativa 24 milijonov evrov. Države članice morajo poskrbeti, da bo fizične osebe in podjetja mogoče kaznovati tudi z dodatnimi ukrepi, kot je obveznost storilca, da povrne okolje v prvotno stanje ali nadomesti škodo, onemogočitev dostopa do javnih sredstev ali odvzem dovoljenj.
Za prenos revidirane direktive o industrijskih emisijah, ki zagotavlja okoljske norme za približno 75.000 velikih industrijskih obratov in živinorejskih kmetij v Evropski uniji v nacionalne zakonodaje, imajo države članice na voljo 22 mesecev. Uskladiti bodo morale tudi druga zakonodajna področja (na primer vode, kemikalije in podobno). Komisija bo leta 2028 (in nato vsakih pet let) pregledala in ocenila izvajanje direktive.
SIMON SMOLE
