Visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt razmišlja o spremembah volilnega zakona BiH. Njegova pravna ekipa se je po poročanju tamkajšnjih medijev o spremembah ta teden že posvetovala s predstavniki političnih strank in nevladnih organizacij. Predstavniki bošnjaških strank spremembam ostro nasprotujejo.
Splošne volitve v BiH bodo 2. oktobra, čeprav so jim predstavniki osrednjih hrvaških in srbskih strank nasprotovali. Po njihovem mnenju bi bilo pred volitvami treba nujno spremeniti volilni zakon, saj naj po trenutni volilni zakonodaji v državnih telesih ne bi bili enakopravno zastopani vsi trije konstitutivni narodi.
Iz urada visokega predstavnika zadnjih sestankov s predstavniki političnih strank niso zanikali, a niso želeli razkriti njihove vsebine. “Če bomo imeli informacije za medije, bomo o tem obvestili javnost,” so odgovorili na poizvedbo sarajevskega časnika Oslobođenje.
Da je Schmidt začel nov diplomatski poskus, povezan s spremembami volilnega zakona, je potrdil socialdemokratski poslanec v parlamentu BiH Saša Magazinović, ki je nemškega diplomata obtožil, da želi oblikovati zakon, ki bi se približal stališčem osrednje hrvaške stranke HDZ. Vrednostno je to popolnoma napačno. Na pomolu je uvedba nove diskriminacije,” je v torek zapisal na Twitterju.
Da ni primeren čas za pogovore o vsebinskih oziroma političnih spremembah volilnega zakona, meni tudi poslanec in podpredsednik glavne bošnjaške stranke SDA Adil Osmanović. “Tisto, o čemer bi lahko govorili, je integriteta, kar pomeni poostritev nadzora pri volilnem procesu, na volilnih mestih, torej tehnične spremembe, ki bi morale ustrezati vsem, da ne bi bilo prevar in zlorab,” je povedal za Oslobođenje.
Vodja Bošnjakov in predsednik stranke SDA Bakir Izetbegović meni, da je cilj Schimdta, da zagotovi integriteto volilnega procesa in sprejme tako imenovane mehanizme deblokade Federacije BiH, “čez to pa Schmidt ne bo šel niti ne bi smel iti”.
S tem se strinja tudi predstavnik stranke Narod in pravda Rusmir Pobrić. “Ko govorimo o spremembah v političnem, vsebinskem delu, smo za to, da dogovor dosežemo med političnimi predstavniki v BiH, in to po volitvah,” je poudaril in dodal, da vsiljene rešitve, ki poglabljajo etnične delitve, niso sprejemljive.
Napoved mogočih sprememb sta ostro kritizirala tudi nekdanji zunanji minister BiH Zlatko Lagumdžija in kandidat združene opozicije za člana predsedstva BiH in predstavnik v domu narodov parlamenta BiH Denis Bečirović.
Lagumdžija je po poročanju sarajevskega časnika Dnevni avaz dejal, da za nobeno ceno ne smejo dovoliti Schmidtu, da sprejme takšno odločitev, ki bi po njegovem mnenju lahko narušila temelje daytonskega mirovnega sporazuma. “Če bi sprejeli takšno brezsramno odločitev, bi bil to uvod v razdelitev države na tri nacionalne travnike s tremi plemenskimi voditelji in eno predsedniško pisarno za četrti,” je sporočil.
Bečirović pa je v izjavi za javnost poudaril, da bi uresničitev namer visokega predstavnika v BiH pomenila neodgovorno odločitev z dolgotrajnimi posledicami ter prinesla “protievropske rešitve volilnega zakona BiH in zelo verjetno tudi ustave Federacije BiH na način, da bi ignorirala razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in uvedla nove diskriminacije”.
Schmidt je pooblastila visokega predstavnika v BiH, ki mu omogočajo tudi spremembo zakonodaje, izkoristil že junija. Takrat je sprejel spremembe zakona o financiranju institucij BiH in volilnega zakona BiH, s katerimi je zagotovil trajne in sistemske rešitve za samodejno in neprekinjeno financiranje volitev pa tudi začasno financiranje v prihodnosti, kadar proračun BiH še ne bo sprejet.
