AktualnoSlovenijaEvropa

Odbor za zadeve EU se je seznanil z osnutkom načrta za okrevanje

Odbor DZ za zadeve EU se je danes na zaprti seji seznanil z osnutkom nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz instrumenta za okrevanje EU po koronski krizi. Po besedah predsednika odbora Marka Pogačnika (SDS) je bila razprava konstruktivna, ni pa odbor ugodil zahtevi opozicije po odprtju seje.

Vodje poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB so predsednika odbora namreč v četrtek pozvali, naj odbor o predlogu načrta za okrevanje in odpornost, ki ima oznako interno, danes razpravlja na za javnost odprti seji. Odbor danes tej zadevi ni ugodil, Pogačnik pa je za STA povedal, da načrt po vladnih pojasnilih oznako interno nosi, ker je še v fazi osnutka. Po odločitvi vlade bo vsebina dokumenta javna šele po njegovi potrditvi na vladi.

Pogačnik je povedal, da je bila razprava, ki je trajala okoli štiri ure, konstruktivna, minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Zvonko Černač pa je poslancem pojasnil vsebino osnutka načrta in tudi povedal, da se določeni vidiki lahko še spremenijo. Tudi opozicijska stran je po Pogačnikovih besedah dala nekaj predlogov, kje bi bile lahko možne spremembe.

Ker je načrt zastavljen široko, ni bilo po navedbah predsednika odbora v razpravi izpostavljeno nobeno področje. Kot pravi Pogačnik, dokument nagovarja najbolj pereče problematike v Sloveniji in prepričan je, da bo država s pomočjo sredstev iz instrumenta za okrevanje te izzive nagovorila in dosegla višjo raven blaginje.

Kot navedeno, so v opoziciji kritični do tajnosti dokumenta v fazi njegovega nastajanja. Iz poslanske skupine SD so po današnji seji sporočili, da aktualna vlada določa dolgoročne možnosti razvoja Slovenije z internimi dokumenti in da je vladna večina zavrnila zahtevo opozicije, da se iz gradiv umakne oznaka interno in omogoči javna razprava, nujna za vključujoče in transparentno načrtovanje prihodnjega razvoja države. Podobno so v četrtek poudarili tudi v drugih omenjenih opozicijskih strankah.

Kritike na tajnost nastajanja načrta prihajajo tudi iz nevladnega sektorja. So pa iz okoljevarstvene organizacije Umanotera danes sporočili, da vsebina, ki je prišla v javnost, po njihovih navedbah kaže, da bo vlada raje kot v področja, ki bi jih morali prioritetno razvijati v obdobju pandemije in po njej (javno zdravstvo, oskrba starostnikov, podnebne spremembe, digitalizacija in blaženje socialnih posledic pandemije), glavnino denarja namenila infrastrukturnim investicijam in asfaltu.

V mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo so zato skupaj s sodelujočimi strokovnjaki pripravili predloge projektov za načrt za okrevanje na področjih podnebja, varstva okolja in ohranjanja narave ter jih poslali vladi ter poslankam in poslancem odbora za zadeve EU.

Načrt je podlaga za črpanje sredstev, predvidenih za Slovenijo v instrumentu za okrevanje EU po koronski krizi. Ta je del proračunskega svežnja za okrevanje, ki ga poleg 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, katerega glavni del je skoraj 673 milijard evrov vreden instrument za okrevanje, sestavlja tudi prihodnji večletni proračun EU v višini 1074 milijard evrov.

Vlada se je priprave načrta lotila že julija lani, decembra pa je sklenila, da bo načrt potrjevala po sprejemu evropske uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost. Njen sprejem je predviden februarja.

Vmes že nekaj časa poteka tudi usklajevanje z Evropsko komisijo, ki ji bo Slovenija po potrditvi na vladi dokument poslala v dokončno potrditev. Komisija bo imela za to štiri mesece časa, sledila bo še obravnava na ravni članic unije, torej v Svetu EU, ki bo imel tudi zadnjo besedo. Prva sredstva za okrevanje naj bi po pričakovanjih v članice začela teči do konca prvega polletja.

Načrt po javno dostopnih informacijah predvideva devet razvojnih področij oziroma prioritet, ki podpirajo ključne cilje. To so trg dela, zdravstveni sistem, socialno varstvo in dolgotrajna oskrba, finančni in fiskalni sistem, podporno okolje za podjetja, trajnostni in zeleni prehod, digitalna Slovenija, izobraževanje – na znanju temelječa družba ter turizem in kultura.

Slovenija bo lahko za izvedbo naložb v okviru načrta do konca leta 2026 lahko koristila do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev.

Največ, okoli 2,2 milijarde evrov je po javno dostopnih podatkih predvidenih za projekte za trajnostni in zeleni prehod, okoli milijardo evrov je predvidenih za krepitev podpornega okolja za podjetja, po okoli pol milijarde evrov za digitalno Slovenijo in projekte na področju izobraževanja in krepitve veščin, okoli 300 milijonov evrov za izboljšanje zdravstvenega sistema in socialnega varstva ter dolgotrajne oskrbe, 340 milijonov evrov pa za turizem in kulturo.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button