AktualnoSlovenijaEvropa

Mlade v Sloveniji podnebne spremembe skrbijo manj od njihovih evropskih vrstnikov

Za mlade med 15 in 35 letom v Sloveniji so podnebne spremembe poleg onesnaževanja okolja in revščine največja težava, s katero se spoprijema svet, kaže evropska raziskava Climate of Change. A takšnih, ki so zelo ali izjemno zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, je 36 odstotkov, kar je deset odstotnih točk manj od povprečja v 23 evropskih državah.

Več kot tri četrtine mladih v Sloveniji (76 odstotka) je pripravljenih ukrepati v zvezi s podnebnimi spremembami, ki povzročajo tudi podnebne migracije. S svojimi dejanji bi bili pripravljeni spodbujati svojo okolico k ukrepanju za reševanje podnebnih sprememb in podnebnih migracij, kažejo izsledki raziskave. Mladi so tudi prepričani, da za ukrepanje proti podnebnim spremembam največjo odgovornost nosijo podjetja in industrija (55 odstotkov), Evropska unija (44 odstotkov), nacionalne vlade (42 odstotkov) ter oni sami (33 odstotkov).

Raziskava tudi ugotavlja, da so mladi v Sloveniji slabše ozaveščeni o podnebnih migracijah v primerjavi z evropskim povprečjem. 75 odstotkov jih je slišalo bolj malo ali nič o izrazu podnebni migranti. Polovica mladih v Sloveniji (51 odstotkov) se medtem strinja s trditvijo, da bi podnebni migranti morali uživati enako pravno zaščito kakor ljudje, ki bežijo pred vojno ali preganjanjem.

Polovica (51 odstotkov) jih meni tudi, da bi morale odgovornost za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb nositi tako bogate kot revne države, odgovornost bogatih držav pa izpostavlja 37 odstotkov mladih v primerjavi s 43 odstotki, kolikor je povprečje za vse sodelujoče države v raziskavi.

Vseevropska raziskava – v njej je sodelovalo več kot 22.000 mladih iz 23 evropskih držav, od tega je v Sloveniji na vprašanja odgovarjalo 1017 mladih – razkriva tudi, da mladi v Sloveniji menijo, da so podnebne spremembe tretja najresnejša težava, s katero se spoprijema svet (podnebne spremembe se med mladimi Evropejci v povprečju uvrščajo na prvo mesto), za onesnaženjem okolja ter revščino in lakoto. Migracije se jim ne zdijo zelo resna težava, s katero se spoprijema svet.

Mladi v Sloveniji so kritični do gospodarskega modela današnje družbe: 83 odstotkov jih meni, da potrošniške navade niso trajnostne, če želimo ohraniti okolje, 74 odstotkov pa jih je prepričanih, da gospodarstvo koristi zlasti bogatim in vplivnim. Odločno podpirajo ukrepe, ki se posvečajo podnebnim spremembam. 78 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da to, da vladni načrti ne obravnavajo onesnaževanja in podnebnih sprememb, pomeni, da politiki niso pripravljeni prisluhniti navadnim ljudem, 69 odstotkov pa jih meni, da bi škodilo gospodarstvu, če vlada ne bi ukrepala.

Mladi v Sloveniji so razmeroma malo pripravljeni prilagajati svoj življenjski slog, vendar jih 71 odstotkov pravi, da so volili ali bi volili politike, ki dajejo prednost obravnavanju podnebnih sprememb, migracij in podnebnih migracij.

“Mladi v Sloveniji se zavedajo, da naš razvojni model ni trajnosten. A poznavanje problematike podnebnih in okoljskih migracij še zdaleč ni na zadovoljivi ravni. Na področju osveščanja o problematiki migracij, ki so posledica okoljskih sprememb, bo treba narediti še veliko,” je rezultate ankete komentirala Živa Kavka Gobbo iz društva Focus.

Manca Šetinc Vernik iz Humanitasa medtem izpostavlja, da sta okoljska degradacija in revščina, ki jo mladi v Sloveniji postavljajo na prvo in drugo mesto največjih težav, neločljivo povezani s podnebnimi spremembami, zato po njenem mnenju ne bi mogli trditi, da se ne zavedajo resnosti posledic podnebnih sprememb.

“V Slovenijo nismo sprejeli razseljenih ljudi zaradi podnebnih katastrof, zato si si ob številki 18,8 milijonov beguncev v letu 2017 težje predstavljamo, da se bo ob neukrepanju število večalo in da bomo prišli do točke, ko bo tudi Slovenija začela sprejemati podnebne migrante,” pa je izpostavila Tanja Leskovar iz Inštituta za afriške študije.

Raziskava je del vseevropskega projekta Climate of Change, v katerem sodeluje 16 nevladnih organizacij, med katerimi je tudi Platforma Sloga, slovenska mreža nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Namen projekta je mlade kot najpomembnejše sedanje in bodoče zagovornike sprememb bolje seznaniti s podnebnimi spremembami.

Source
STA
Back to top button