Francoski predsednik Emmanuel Macron danes začenja državniški obisk v ZDA. Prvi dan se bo srečal s podpredsednico ZDA Kamalo Harris in se udeležil slovesnosti na pokopališču Arlington, v četrtek pa ga bo v Beli hiši sprejel ameriški predsednik Joe Biden, ki ga bo tudi gostil na državniški večerji.
Na dvostranskih pogovorih bosta Biden in Macron obravnavala različne teme, med katerimi bosta tudi vojna v Ukrajini in trgovinski spori med ZDA in Francijo oziroma EU.
Biden je kmalu po nastopu položaja razburil Pariz, ko je mimo Francije oblikoval novo zavezništvo z Veliko Britanijo in Avstralijo v Tihem oceanu (Aukus). Analitiki zato državniški obisk francoskega predsednika razumejo tudi kot potezo Bidnove vlade za umirjanje odnosov s Francijo, ki je ena najbolj glasnih pri zahtevah o strateški avtonomiji Evrope od ZDA.
Francoska tiskovna agencija AFP navaja neimenovanega Macronovega svetovalca, ki pravi, da Francija in ZDA trenutno nista na isti valovni dolžini in napoveduje zahtevne pogovore z Bidnom.
Med temami, kjer imata državi različna stališča, je ruska invazija v Ukrajini. Francija podpira sankcije proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino, vendar pa je Macron med najbolj glasnimi zagovorniki začetka pogajanj med Moskvo in Kijevom. Ukrajina pogajanja zavrača, dokler Rusija ne bo privolila v umik z njenega ozemlja, ruski predsednik Vladimir Putin pa se praznih rok ne more umakniti, če želi ohraniti svoj režim. Macron naj bi se kmalu po obisku pri Bidnu pogovarjal tudi s Putinom.
Tudi ZDA, ki izpostavljajo predvsem vojaško pomoč Ukrajini, se počasi nagibajo k pogajanjem, kar se opaža v rahlih namigih pri objavah dodatne vojaške pomoči Ukrajini in izjavah visokih predstavnikov, kot je na primer načelnik štaba združenih poveljstev general Mark Milley. V Evropi se sicer že pojavljajo očitki, da ZDA v vojni v Ukrajini služijo na račun izvoza energije in orožja.
Putinova vojna je povečala nasprotja med Francijo in ZDA na področju gospodarstva, med drugim pri prehodu v zeleno gospodarstvo in odnosih s Kitajsko.
Bidnovi zakoni o pomoči ameriškemu gospodarstvu v času visoke inflacije ovirajo dostop evropskih korporacij na ameriški trg pri državnih pogodbah. Za evropske države so sporne tudi velike državne subvencije v ZDA na področju čiste energije, na primer pri električnih avtomobilih. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je državo vodil pod sloganom Najprej Amerika, ki se ga drži tudi Biden, čeprav tega ne razglaša naglas.
Evropo skrbi tudi nadaljnje ameriško zaostrovanje politike do Kitajske. Trump je uvajal višje carine, Biden jih ohranja. Tako Evropo tako ZDA pa skrbi približevanje Moskve in Pekinga.
Vojna v Ukrajini je še izpostavila dejstvo, da je Evropa energetsko povsem odvisna od uvoza. Evropejci so nejevoljni zaradi visokih cen, ki jih morajo zdaj plačevati za ameriški utekočinjeni zemeljski plin, ki nadomešča uvoz cenejšega ruskega plina, prekinjen med invazijo na Ukrajino. Francija je utrpela dvojni energetski udarec, saj je velik del njenih jedrskih elektrarn zaradi vzdrževanja ali odkritih napak v hladilnih sistemih izklopljen.
Kljub trenjem uradniki na obeh straneh Atlantika poudarjajo, da odnosi Med Parizom in Washigtonom ostajajo trdni in da obstaja pot za dogovore o vseh odprtih vprašanjih.
Macron, ki je v ZDA v spremstvu soproge in obsežne delegacije prispel v torek zvečer, naj bi v okviru tokratnega obiska šel tudi v New Orleans. Tam naj bi med drugim napovedal ustanovitev sklada za podporo poučevanju francoskega jezika.
