EUSlovenijaEvropa

Javnofinančni primanjkljaj v EU v tretjem četrtletju precej nižji, Slovenija z največjim padcem

Javnofinančni primanjkljaj v območju evra in celotni EU je po drugem lanskem četrtletju, ko je bil rekordno visok, v tretjem trimesečju ob sproščanju koronskih omejitev precej upadel. V evrskem območju je dosegel 5,8 odstotka BDP, v celotni uniji pa 5,6 odstotka. Četrtletni padec primanjkljaja je bil največji v Sloveniji, je objavil Eurostat.

 

Javnofinančni primanjkljaj v območju evra je v drugem letošnjem četrtletju, ki ga je zaznamovalo zaprtje javnega življenja zaradi pandemije covida-19, po najnovejših sezonsko prilagojenih podatkih dosegel 11,9 odstotka BDP, v celotni EU pa je bil pri 11,6 odstotka BDP. V obeh primerih gre za najvišji primanjkljaj, odkar je evropski statistični urad Eurostat leta 2002 začel zbirati te podatke.

V tretjem četrtletju so članice EU sprostile koronske omejitve, večina gospodarstva in javnega življenja je lahko spet zaživela. To se je pokazalo tudi v boljši javnofinančni sliki, predvsem v nižjih odhodkih za blaženje posledic koronske krize pa tudi v rasti prihodkov. Sezonsko prilagojeni primanjkljaj v območju skupne valute je tako upadel na 5,8 odstotka BDP, v celotni sedemindvajseterici pa je zdrsnil na 5,6 odstotka BDP.

Med članicami EU, za katere je Eurostat imel podatke, se je v četrtletni primerjavi javnofinančni primanjkljaj v deležu od BDP po sezonsko prilagojenih podatkih najbolj znižal v Sloveniji. Upadel je s 17 odstotkov BDP na 1,8 odstotka BDP. Sledili sta Poljska, kjer je zdrsnil s 17,1 na 4,6 odstotka BDP, in Španija, kjer je nazadoval z 19,5 na 7,7 odstotka BDP.

Le malenkostno je medtem nazadoval na Portugalskem (z 8,2 na 7,7 odstotka BDP) in v Latviji (s 6,1 na 5,6 odstotka BDP), v Litvi pa se je celo zvišal s 6,5 na 8,7 odstotka BDP.

Javni dolg je medtem v tretjem lanskem četrtletju ob okrepljenem zadolževanju držav za spopad s posledicami pandemije covida-19 še naprej naraščal. V evrskem območju se je glede na drugo četrtletje povečal s skoraj 10.950 milijard evrov na nekaj več kot 11.112 milijard evrov oz. s 95 odstotkov BDP na 97,3 odstotka BDP. Glede na tretje četrtletje 2019 je bil javni dolg v evrskem območju višji za skoraj 943 milijard evrov ali za 11,5 odstotne točke v deležu od BDP.

V celotni EU se je javni dolg glede na drugo četrtletje povečal z nekaj več kot 11.858 milijard evrov na nekaj več kot 12.036 milijard evrov oz. s 87,7 odstotka BDP na 89,8 odstotka BDP. Glede na tretje četrtletje 2019 je bil javni dolg v evrskem območju višji za nekaj več kot 1065 milijard evrov ali za 10,6 odstotne točke v deležu od BDP.

Najbolj se je na četrtletni ravni zvišal v Grčiji (za 8,5 odstotne točke na 199,9 odstotka BDP), na Cipru (za 6,2 odstotne točke na 119,5 odstotka BDP), v Italiji (za 4,9 odstotne točke na 154,2 odstotka BDP) in na Portugalskem (za 4,8 odstotne točke na 130,8 odstotka BDP). Grčija, Italija, Portugalska in Ciper so imele ob koncu tretjega trimesečja še naprej tudi najvišje ravni javnega dolga v deležu od BDP v EU.

V petih članicah EU so v tretjem trimesečju medtem zabeležili celo padec javnega dolga v deležu od BDP. V Avstriji je nazadoval z 82,5 na 79,1 odstotka BDP, na Finskem z 68,6 na 66,9 odstotka BDP, na Češkem z 39,9 na 38,4 odstotka BDP, v Belgiji s 114,1 na 113,2 odstotka BDP in na Irskem z 62,7 na 62 odstotkov BDP.

Medletno je medtem javni dolg glede na BDP ob koncu tretjega četrtletja najbolj narasel na Cipru (za 22,9 odstotne točke), v Italiji (za 17,4 odstotne točke), v Grčiji (za 17,3 odstotne točke), v Španiji (za 16,6 odstotne točke na 114,1 odstotka BDP) in v Franciji (za 16,5 odstotne točke na 116,5 odstotka BDP).

V Sloveniji je javni dolg v deležu od BDP v četrtletni primerjavi narasel malenkostno, z 78,2 na 78,5 odstotka BDP. Glede na tretje četrtletje 2019 je bil višji za 10,8 odstotne točke.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button