Italija do 15. januarja uvaja prehodno obdobje protikoronskih ukrepov, ko bo za vikende v veljavi več omejitev. Medtem naj bi v Nemčiji podaljšali omejitvene ukrepe, Belgija pa začenja z množičnim cepljenjem.
V Italiji bodo v prehodnem obdobju, ki se začne v sredo, dežele v skladu s sistemom označevanja glede na tveganje za okužbo na delovne dni obarvane rumeno, za konec tedna pa oranžno.
Že prihodnji konec tedna bodo spet odpravili možnost prehajanja med občinami, pri čemer velja izjema za občine z manj kot 5000 prebivalci, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Poleg tega bodo lahko konec tedna gostinski lokali ponujali le obroke za s seboj, trgovine pa bodo z izjemo živilskih trgovin in lekarn zaprte. Doma bo mogoče na obisku sprejeti le dva sorodnika ali prijatelja.
Pričakovati je, da bo vlada okrog 15. januarja sprejela novo ureditev z ukrepi glede na razvoj epidemije.
V Italiji so med božično-novoletnimi prazniki veljali strogi ukrepi za zamejitev širjenja novega koronavirusa, pri čemer so bili ti že takrat nekoliko milejši med delovnimi dnevi.
V državo medtem prihaja 470.000 odmerkov cepiva podjetij Pfizer in BioNTech. Gre za drugo pošiljko dobave cepiva, ki jih bodo dostavili neposredno na 294 točk za cepljenje po vsej državi. V prvi fazi cepljenja, ki se je začelo 27. decembra, je Italija upravičena do 3,4 milijona doz cepiva. Doslej so cepili približno 170.000 ljudi.
Belgija začenja z množičnim cepljenjem
Medtem je v Belgiji za danes predviden začetek množičnega cepljenja državljanov proti covidu-19. Cepljenje so sicer že začeli prejšnji teden, in sicer hkrati v treh različnih domovih za starejše, po enem v vsaki od federalnih enot. A to cepljenje je bilo bolj simbolne narave, saj so cepili le kakih 700 ljudi.
Januarja in februarja nameravajo v Belgiji cepiti osebje in prebivalce domov za starejše, saj so prav starostniki v prvem pomladnem valu epidemije plačali najvišjo ceno. Zato ne čudi podatek, da se je v Valoniji in Bruslju izreklo za cepljenje med 83 in 92 odstotkov stanovalcev v domovih za starejše.
Belgiji, ki je bila v začetku jeseni še med najbolj prizadetimi državami, je sicer uspelo v zadnjih tednih močno znižati število okužb. Kljub temu za zdaj ne razmišljajo o sproščanju ukrepov, računajo pa, da bi do poletja postopoma cepili večino ogroženih skupin prebivalstva, poleti pa bi potem začeli s splošnim cepljenjem ostalih prebivalcev v 11 milijonski državi.
V Nemčiji podaljšanje ukrepov?
Tri tedne po sprejetju strožjih ukrepov v Nemčiji, ko so zaprli tudi nenujne trgovine, tri dni pred počitnicami pa tudi šole, nemška vlada danes odloča, kako naprej po 10. januarju. Število okužb je v tem času upadlo skoraj za polovico, a podatki zaradi manjšega števila testiranj med prazniki niso zanesljivi. Tudi cilj, 50 okužb na sto tisoč prebivalcev v enem tednu še ni dosežen, zato je pričakovati, da bodo zaprtje podaljšali do konca januarja, je za Televizijo Slovenija poročala Polona Fijavž.
Z rahljanjem ukrepov 10. januarja v Nemčiji skoraj zagotovo ne bo nič. Za podaljšanje se zavzema večina voditeljev zveznih dežel, ki so bili doslej vedno bolj naklonjeni milejšim posegom v javno življenje, kanclerka Angela Merkel tudi. Da je podaljšanje ukrepov potrebno, se strinja tudi stroka in večji del javnosti.
Najbolj se lomijo kopja pri šolah. Eden od predlogov je, da se zimske počitnice prestavijo v januar, ko bo zaprtje. Zveza dijakov od vlade zahteva, da odprejo šole 11. januarja in da se uvede pripravljen načrt prepolovljenih razredov. Zveza učiteljev pogojev za to ne vidi, javnost je razdeljena.
Ob rahljanju pa naj bi se prve odprle ravno šole. Sredi januarja bo jasno, kakšne so posledice praznikov, takrat bo nadaljnje ukrepe in učinke zaprtja tudi lažje oceniti. Odrešitev bi lahko prineslo cepljenje, čeprav tudi v Nemčiji ne poteka tako hitro, kot so si zamislili.
