Golob na Dunaju: Podaljševanje nadzora na meji je neupravičeno in neučinkovito

Predsednik vlade Robert Golob je danes na prvem uradnem obisku v Avstriji ponovil stališče Slovenije, da je avstrijsko podaljševanje nadzora na meji neupravičeno in neučinkovito. Prav tako je izpostavil, da bi morali na avstrijskem Koroškem v vrtce ponovno vpeljati slovenski jezik ter s tem okrepiti njegovo rabo v predšolskem obdobju.

“Zavedamo se bogastva manjšin. Najpomembnejša iniciativa na področju slovenske manjšine na Koroškem je, da bi v vrtce ponovno pripeljali slovenski jezik in okrepili prisotnost slovenščine v predšolskem obdobju,” je na skupni novinarski konferenci z avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem izjavil Golob.

Ponovno je bil kritičen do podaljševanja nadzora na slovensko-avstrijski meji, češ da “podatki kažejo, da tovrstni ukrepi ne zaustavljajo migracij”. Spomnil je, da v Evropskem svetu poteka debata, kako s skupnimi napori učinkovito nasloviti problem ilegalnih migracij. Z avstrijskim kanclerjem pa sta se strinjala, da bi morali okrepiti sodelovanje s tranzitnimi državami in državami izvora.

“S tem si želimo zaustaviti ali vsaj upočasniti priliv migracij. Zgolj kontrola meja pa ne more dati nikakršnih rezultatov,” je dodal Golob in izpostavil Dansko kot primer nadzora migracij, ki bi mu državi morali slediti.

Avstrijski kancler je medtem opozoril na obstoj težav v schengnu in poudaril, da je za Avstrijo zaščita meje izrednega pomena. “Tu pa moramo kombinirati različne ukrepe,” je dejal in med drugim izpostavil krepitev sodelovanja s tretjimi državami, kot so Maroko, Egipt in Indija.

Avstrijsko vztrajanje pri mejnem nadzoru je podkrepil tudi s statističnimi podatki. V Avstriji so namreč lani našteli kar 109.000 prosilcev za azil, od tega jih je bilo tri četrtine neregistriranih.

Ob tem je poudaril, da se tudi Slovenija sooča z visokim migracijskim pritiskom iz Hrvaške. Na vprašanje zakaj je nadzor vzpostavljen ravno na slovenski meji in ne na meji z Italijo, kjer naj bi bil pritisk za Avstrijo večji, pa je odgovoril, da se je pot migrantov spremenila zaradi strogega nadzora slovenske meje.

“Slovenija nima namena uvajati mejni nadzor nad Hrvaško. S tem tudi dajemo zgled Avstriji, da problematiko migracij lahko rešujemo na drugačne načine,” je odvrnil Golob in naznanil iniciative Slovenije za mešane patrulje po celotnem ozemlju držav, ne samo na mejah.

“Si kdo predstavlja, da bi Slovenija pred turistično sezono vpeljala schengenski nadzor pri vrnitvi avstrijskih turistov iz Hrvaške v Slovenijo? To pove vse o smiselnosti nadzora,” je še dejal Golob.

“Gospodarstvo potrebuje migracije, vendar se morajo te izvajati po pravilih. V kolikor nam uspe pritisk na mejah zmanjšati, pa se lahko začnemo pogovarjati o drugačnih ukrepih na meji,” pa je dodal Nehammer.

Slovenski premier in avstrijski kancler sta se strinjala, da sta Avstrija in Slovenija naravni zaveznici pri podpori državah Zahodnega Balkana, pri čemer pa je Golob opozoril, da proces širitve EU ne deluje.

“Moramo priti do spremembe procesa širitve z namenom, da države Zahodnega Balkana čim hitreje intergriramo v prostor EU. To ne pomeni nujno polnopravnega članstva čez noč, ampak moramo spremeniti proces približevanja in vključevanja v EU,” je dejal in opozoril, da nekatere države na Zahodnem Balkanu na naslednji korak pri vstopnih pogajanjih čakajo že 20 let.

Prav tako je dejal, da je ena od posledic ruske agresije tudi potreba po neodvisnosti od ruskega plina. S kanclerjem sta razpravljala o alternativnih virih, ne le iz Alžirije temveč tudi o terminalu na Krku.

“Zgradili bi alternativni vir. Začne se na Omišlju, prečka Slovenijo, Avstrijo in plin pripelje vse do Bavarske. Takšna iniciativa zahteva določene posege v obstoječe plinsko omrežje, ampak nas lahko razbremeni odvisnosti od ruskega plina,” je dejal in dodal, da danes že obstaja iniciativa, da se organizira konzorcij podjetij.

Golob se je danes sestal tudi s predsednikom avstrijskega parlamenta Wolfgangom Sobotko.

Source
STA
Back to top button