Finska, edina evropska država, v kateri ni brezdomcev

Število brezdomcev v Evropi zadnja leta skokovito narašča. Izjema je Finska, edina članica Evropske unije, ki je na dobri poti, da problem popolnoma odpravi. 

Glavni razlog povečevanja brezdomstva je strmo naraščanje stroškov bivanja, predvsem v zadnjih nekaj letih, in vse večjega števila migrantov, za katere države po prihodu v Evropo ne poskrbijo in ostanejo brez bivališča. Predstavljajte si družbo, ko skoraj nikomur ni več treba živeti na ulici. In kako je/bo Finski ta podvig uspel? Politiki in strokovnjaki so prišli do spoznanja, da je problem mogoče rešiti, če se lotite glavnega vzroka, to pa je bivališče oziroma pomanjkanje bivališč. 

Nedavno smo lahko brali kako mesto Hamburg »rešuje« težave z brezdomci. Že leta si jih namreč prizadeva pregnati z glavne železniške postaje z neprekinjenim predvajanjem klasične glasbe. Finska pa je tako občutno izboljšanje na področju brezdomstva dosegla z vladnim programom, ki temelji na doslednem upoštevanju principa »Najprej dom« (po angleškem principu Housing First). Njena politika torej sledi načelu, da lahko človek vse svoje ostale potrebe ustrezno zadovolji šele, ko biva v ustreznem bivališču. Brez strehe nad glavo je na Finskem trenutno okoli 3600 ljudi, država pa si prizadeva, da bi dolgotrajno brezdomstvo postalo preteklost do leta 2027. Za primerjavo: Finska ima okoli 5,5 milijona prebivalcev. Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev ima po neuradni oceni nekje med šest in sedem tisoč brezdomcev.  

Na severovzhodnem obrobju Helsinkov so v kompleks sedemdesetih stanovanj, v katerih so prej živeli študenti, naselili nekdanje brezdomce. Stanovalci imajo na voljo tudi večnamensko dvorano in savno. A v skupnih prostorih veljajo jasna pravila, kot je ničelna toleranca do nasilja, drog in alkohola v skupnih prostorih. Popolna abstinenca je predpogoj za številne programe pomoči v drugih državah, po mnenju Fincev pa je prav to razlog njihove neuspešnosti, zato za namestitev v stanovanja ni pogoj popolna treznost. V okviru programa »Najprej dom« stanovanja tako dobijo tudi ljudje, ki v mnogih drugih mestih po Evropi ne bi dobili niti prostora za spanje v zatočišču. Na območju, kjer živijo nekdanji brezdomci, za številne tiste, ki trpijo za odvisnostjo, skrbi ekipa dvajsetih ljudi. V ekipah so poleg socialnih delavk tudi medicinske sestre, delovne terapevtke, psihologinje in zdravniki.

Ne preseneča, da je za izpeljavo tako prelomnega projekta nujno politično soglasje na državni ravni. Prve zahteve po večji osredotočenosti na brezdomce so se na Finskem pojavile v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je država trpela zaradi resne gospodarske krize in približno dvajset tisoč Fincev je ostalo brez doma. Mnogi od njih so pozimi spali v smetnjakih, da ne bi zmrznili. Tudi na podlagi te izkušnje je leta 2007 konservativni minister za gradbeništvo utrl pot pobudi »Najprej dom« v osrednje vladne dokumente. S tem je projekt postal del nacionalne strategije in si pridobil dodatno verodostojnost. 

Vlada se je odločila spremeniti infrastrukturno politiko v državi, da bi rešila pereč družbeni problem. Finska zato že skoraj dve desetletji vlaga v gradnjo, vzdrževanje in nakup socialnih stanovanj. V zadnjih letih je bilo zgrajenih več kot osem tisoč stanovanj za brezdomce. Samo v glavnem mestu se je od leta 2019 do 2022 število ljudi, ki živijo brez strehe nad glavo, zmanjšalo za 40 odstotkov. Od začetka izvajanja programa »Najprej dom« so stanovanja priskrbeli 60 odstotkom brezdomcev na Finskem. 

Nedavno so objavili izračun, narejen s strani vlade, ki je pokazal, da je od leta 2012 z izvajanjem omenjenega programa država letno prihranila skoraj 32 milijonov evrov, od tega največ v zdravstvu. Katera druga država v Evropi lahko predstavi tako pozitivno statistiko? Čudi dejstvo, da kljub velikim uspehom finskemu zgledu ni sledilo več evropskih držav. Številna evropska mesta imajo veliko neizkoriščenih prostorov, praznih hotelov, hiš in stanovanj. Danska je edina država, kjer so uvedli podoben pristop kot na Finskem. Nedolgo zatem je Danska postala druga članica Evropske unije, ki je zabeležila upad brezdomstva.

Kaj se lahko iz povedanega naučijo slovenski politični odločevalci? Pobuda »Najprej dom«  ni zgolj eden od programov, gre za nacionalni projekt, ki ga je vpeljala konservativna vlada, za njim pa stoji celotni politični razred. Tako se je vsaj zdelo, dokler nedavno dogajanje na Finskem ni potrdilo tezo, da politični konsenz popusti, ko nastopijo novi politični računi. Aktualna finska desničarska vlada že nekaj časa izvaja strog varčevalni program, posledično zmanjšuje tudi subvencije za cenovno dostopna stanovanja in svetovanje o nastanitvah. Veliki cilj nekdanje premierke Sanne Marin o popolni odpravi brezdomstva do leta 2027 je tako postal neuresničljiv. V Sloveniji se nacionalna strategija o brezdomstvu napoveduje že leta, a jo kljub pritiskom EU še nimamo. Se pa po pričevanju nevladnikov premika vsaj na področju gradnje socialnih stanovanj, a nismo še niti blizu finske uspešnosti. O političnem konsenzu glede reševanja socialnih problematik pa lahko pri nas le sanjamo.

Simon Smole

Back to top button