Evropski poslanci bodo na februarskem plenarnem zasedanju, ki se začenja v ponedeljek, med drugim razpravljali o stanju trgovinskih odnosov med EU in ZDA ter morebitni uvedbi carin, ki jih je napovedal predsednik ZDA Donald Trump. Na dnevnem redu so še politična kriza v Srbiji, podpora Ukrajini in delovni program Evropske komisije za leto 2025.
Ameriški predsednik Trump je nedavno izjavil, da bo “vsekakor” uvedel carine, usmerjene proti EU, pri čemer se je skliceval na pritožbe zaradi ukrepov EU proti ameriškim tehnološkim podjetjem in primanjkljaja v blagovni menjavi. Zagrozil je tudi, da bo s carinami pritisnil na Dansko, da mu preda Grenlandijo, nad katero želijo ZDA po njegovih besedah prevzeti nadzor.
Vodje skupin Evropskega parlamenta, ki bo o tej temi razpravljal v torek, so v luči groženj s carinami nedavno sporočili, da je “nujno, da ZDA in EU tesno sodelujejo pri obrambi multilateralizma”. Parlament se zavzema za multilateralizem in je pozval k nujni reformi Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je minuli teden dejala, da se bo EU odločno odzvala na morebitno uvedbo carin. Evropska unija bo po njenih besedah odprta in pragmatična v trgovinskih odnosih z ZDA, a bo hkrati pripravljena na trda pogajanja, da zaščiti svoje interese.
Von der Leyen bo poslancem v sredo predstavila delovni program komisije za leto 2025, v katerem bodo opisani ključni načrtovani politični ukrepi in zakonodajne pobude. Program bo komisija sicer predstavila že v torek. Razprava bo tekla tudi o t. i. kompasu za konkurenčnost, ki vsebuje tri ključna področja ukrepanja: inovacije, razogljičenje in ekonomsko varnost.
Evropski poslanci bodo pred tem v torek razpravljali še o politični krizi v Srbiji, kjer se v zadnjem času krepijo množični protesti. Te so lani novembra sprožili študenti, potem ko je v zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu umrlo 15 ljudi, v zadnjih tednih pa študenti in njihove blokade fakultet prejemajo tudi širšo podporo javnosti.
EU se je doslej na razmere v Srbiji odzivala dokaj zadržano. Evropska komisija je sicer konec januarja izrazila zaskrbljenost, ker so v Srbiji prijeli in izgnali civilnodružbene aktiviste iz držav članic EU in Zahodnega Balkana. Evropska komisarka za širitev Marta Kos, ki se bo udeležila razprave v parlamentu, pa je v sredo v odprtem pismu med drugim pozvala k popolni, nepristranski in hitri preiskavi incidentov, katerih tarča so bili protestniki.
Ob tem je poudarila pomen pravne države in svobode zbiranja ter zagotovila, da prednostna naloga EU ostaja podpreti Srbijo na njeni evropski poti.
Politični skupini socialistov in demokratov (S&D) ter Zelenih sta pred zasedanjem v petek poudarili, da sta se odločno zavzemali za uvrstitev razprave o Srbiji na dnevni red, da podpirata pravico ljudi do protestiranja ter obsojata vsakršno nasilje nad protestniki.
Iz največje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) so za STA sporočili, da pozorno spremljajo dogajanje v Srbiji. “Oblasti v Beogradu morajo biti sposobne prepoznati sporočilo državljanov in v tem duhu začeti pregleden, vključujoč in konstruktiven dialog z vsemi političnimi in družbenimi akterji v državi,” je pretekli teden dejal hrvaški evroposlanec EPP Davor Ivo Stier.
Evropski parlament bo v torek razpravljal še o zagotavljanju neomajne podpore Ukrajini tri leta po začetku ruske agresije, poslance bo ob tej priložnosti nagovoril predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk.
Beseda bo med drugim tekla tudi o nadaljnjem zatiranju ruske politične opozicije leto dni po smrti opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, o podpori za regije EU, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino, strategiji EU za Bližnji vzhod ter nasilju v Demokratični republiki Kongo.
