Če želita Slovenija in EU doseči preboj pri zelenem prehodu ob hkratni krepitvi energetske neodvisnosti, je treba poleg spodbujanja rabe obnovljivih virov energije odpreti tudi pot jedrski energiji, je ob predstavitvi dosežkov predsedovanja Svetu EU dejal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Po njegovih besedah se tega zaveda vse več članic.
Vrtovec je na novinarski konferenci o dosežkih slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju prometa in energije komentiral tudi vključitev jedrske energije in zemeljskega plina v t. i. evropsko taksonomijo oziroma klasifikacijo trajnostnih dejavnosti.
Že pred objavo predloga Evropske komisije je namreč v javnost prišla informacija, da so se v Bruslju ob sicer močno deljenih pogledih znotraj EU odločili, da pridobivanje energije v jedrskih in plinskih elektrarnah ob izpolnjevanju določenih pogojev označijo kot “zeleno” oziroma trajnostno naložbo.
Končni predlog bo predvidoma znan še ta mesec, a odzivi v nekaterih državah in v nevladnem sektorju so že zdaj burni.
Slovenija je kot jedrska država po Vrtovčevih besedah tudi odločna zagovornica uporabe jedrske energije. Priključila se je tudi skupini 10 članic, ki komisijo pozivajo k vključitvi jedrske energije med zelene naložbe.
Če želimo preboj pri zelenem prehodu in doseči brezogljično družbo, hkrati pa zagotoviti energetsko neodvisnost Slovenije in EU, bo treba poleg obnovljivih virov odpreti pot tudi jedrski energiji, je prepričan minister.
Zato je po njegovih besedah prav, da se pojasni njena vloga v taksonomiji. Za spopadanje s podnebnimi spremembami je treba upoštevati vse tehnologije. Jedrska energija bi zato morala biti del postopnega opuščanja fosilnih goriv, ki so pomemben vir emisij toplogrednih plinov, je ponovil Vrtovec in dodal, da se je Slovenija v času predsedovanja trudila to vprašanje dati na mizo.
Po njegovem prepričanju se vse več članic zaveda, da je jedrska energija priložnost za dosego podnebnih ciljev in energetsko neodvisnost. Ena od teh držav (za razliko na primer od Nemčije in Avstrije) je tudi trenutna predsedujoča Svetu EU Francija.
Vrtovec je sicer slovensko predsedovanje na področjih iz njegove pristojnosti označil za uspešno. Začela se je tako intenzivna obravnava predlogov Evropske komisije iz zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 (Fit for 55).
V okviru pomorske delovne skupine je bil obravnavan predlog o spodbujanje uporabe nizkoogljičnih goriv v ladijskem prometu. Pripravljeno je bilo prvo kompromisno besedilo.
Na področju letalstva so članice enako temeljito pregledale predlog o trajnostnih letalskih gorivih. Pripravljena so bila tri kompromisna besedila.
Na področju intermodalnega prometa so se poleg podrobnega pregleda predloga revizije uredbe za infrastrukturo za alternativna goriva začela tudi pogajanja o bistvenih političnih vprašanjih tega dosjeja.
Na področju cestnega prometa je Svet EU pod slovenskim predsedstvom dosegel dogovor z Evropskim parlamentom za revizijo direktive za najeta vozila. To je, tako Vtovec, velik uspeh, saj gre za zadnji ostanek mobilnostnega svežnja predlogov iz 2017.
Prožnejša pravila najemanja tovornih vozil bodo po ministrovih besedah izboljšala učinkovitost prevozov in prevoznim podjetjem omogočala večjo prožnost v obdobjih povečanega povpraševanja.
Pri zračnem prometu so potekali trialogi s parlamentom in Evropsko komisijo za revizijo svežnja za enotno evropsko nebo. Kot pravi Vrtovec, je bilo razrešenih več tehničnih vprašanj, že julija pa so bili sprejeti tudi sklepi o varovanju pravic pravic potnikov v letalskem prometu s poudarkom na vplivu pandemije na letalski prevoz.
Na področju energije je predsedstvo po ministrovem prepričanju doseglo skoraj vse zastavljene cilje. V času predsedovanja so tako zaključili prvo podrobno obravnavo členov dveh direktiv v okviru svežnja Fit for 55 – o učinkoviti rabi energije in o spodbujanju obnovljivih virov energije.
Dosedanje razprave kažejo, da je energija iz obnovljivih virov podlaga za energetski prihod in da si je treba intenzivneje prizadevati za izboljšanje energetske učinkovitosti. Hkrati pa je pretvorba teh ciljev v ambiciozna evropska pravila za vse članice izjemen izziv. Prožnost ob hkratnem uresničevanju ambicij je, tako Vrtovec, v številnih pogledih skupna točka pogledov članic o teh predlogih.
Pri problematiki rasti cen energije je Vrtovec spomnil na oktobrsko zasedanje resornih ministrov. Po njegovi oceni je bilo to zelo koristno za države pri naslavljanju kratkoročnih ukrepov za ublažitev posledic rastočih cen energije na podlagi nabora, ki ga je pripravila Evropska komisija.
Tik pred koncem predsedovanja pa je bil po težkih pogajanjih dosežen tudi dogovor z Evropskim parlamentom o reviziji uredbe za vseevropsko energetsko infrastrukturo. Z njo naj bi okrepili medsektorsko in tržno povezovanje na področju energetske infrastrukture za večjo konkurenco in zanesljivost oskrbe ob podpiranju okoljskih ciljev EU.
