Okoljska organizacija Focus je kritična do predloga Bruslja, da se za eno leto preloži začetek izvajanja lani sprejete uredbe EU o krčenju gozdov. Opozarjajo, da bi bilo v tem primeru uničenih 2300 kvadratnih kilometrov gozdov in ustvarjenih za 49 milijonov ton emisij toplogrednih plinov, kar je enakovredno emisijam 18 milijonov avtomobilov.
Evropska komisija je v sredo predlagala enoletno preložitev začetka izvajanja maja lani sprejete uredbe EU o krčenju gozdov. Za to se je odločila po številnih pozivih držav članic in tretjih držav. Velika podjetja bi morala zakonodajo začeti izvajati 30. decembra letos, mikro in mala podjetja pa 30. junija 2025.
V Focusu so prepričani, da je predlagani zamik posledica večmesečnega intenzivnega lobiranja velikih kmetijskih in prehranskih korporacij ter zunanjih partnerjev EU, kot so Brazilija, Indonezija in Kitajska.
A kot poudarjajo v društvu, je najostrejše nasprotovanje uredbi prišlo kar iz EU same, sprožil pa ga je avstrijski kmetijski minister Norbert Totschnig. Tamkajšnji kmetijski in gozdarski lobi je namreč opozoril, da uredba prinaša nepotrebne obremenitve za njihovo proizvodnjo govedine in lesa z “nizkim tveganjem”, so pojasnili v Focusu.
Med 20 članicami EU, ki so nasprotovanje Avstrije podprle, je tudi Slovenija.
“Kmalu bo objavljena nova raziskava organizacije Earthsight, ki kaže, da so evropski politiki, ki so pozivali k odlogu, prejeli sredstva od podjetij, ki so vpletena v uničevanje gozdov,” so izpostavili pri Focusu.
Z odložitvijo izvajanja te uredbe bo uničenih 2300 kvadratnih kilometrov gozdov. To bo povzročilo 49 milijonov ton emisij toplogrednih plinov, kar je enakovredno emisijam 18 milijonov avtomobilov, so opozorili v Focusu, pri čemer se sklicujejo na raziskavo, ki so jo za Evropsko komisijo pripravil raziskovalci.
V Evropski komisiji so med razlogi za predlagano preložitev izvajanja uredbe navedli nepripravljenost nekaterih mednarodnih partnerjev na začetek izvajanja zakonodaje.
A kot poudarja Nina Tome iz Focusa, so imela podjetja po sprejetju uredbe 18 mesecev časa, da se pripravijo. Velik del krivde pripisuje tudi Evropski komisiji, ki je po njenih besedah zavlačevala z objavo podpornih dokumentov, ki so potrebni za učinkovito izvajanje zakona.
V okoljski organizaciji so ob tem izpostavili, da so podporo uredbi in nasprotovanje preložitvi njenega izvajanja javno izrazila tudi podjetja, kot so Ferrero, Mars, Nestle, Unilever in Danone.
Spomnili so tudi, da je en teden pred predstavitvijo predloga za preložitev izvajanja uredbe organizacija Earthsight objavila nove dokaze, da potrošnja EU spodbuja krčenje gozdov in kršitve človekovih pravic v tujini. Uredba EU o krčenju gozdov ravno ta vprašanja naslavlja z zahtevo po strogi dolžni skrbnosti, ki osvetljuje dolge dobavne verige, v katerih se pogosto prikriva kršitve človekovih pravic, so pojasnili pri Focusu.
EU je po besedah Tome na cedilu pustila milijone ljudi po vsem svetu, ki so odvisni od gozdov in trpijo zaradi posledic neregulirane potrošnje EU in arogance evropskega kapitala. “To je obžalovanja vredna opustitev vodilne vloge na področju boja proti krčenju gozdov v času izrednih podnebnih razmer in odgovornostjo Evrope, da opravi svoj del naloge,” je dejala.
Kot je še ocenila, je odlašanje z zakonom sramota za EU, še posebej z vidika velikih besed o pravičnosti in odgovornosti globalnega severa do globalnega juga.