V Evropi se ob obletnici vdora Hamasa v Izrael, ki je sprožil silovito izraelsko ofenzivo na Gazo, vrstijo izrazi solidarnosti z judovskimi skupnostmi in obenem pozivi k ustavitvi vojne, ki je opustošila palestinsko enklavo. K takojšnji prekinitvi ognja je pozvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in več evropskih voditeljev.
Von der Leyen je v izjavi znova ostro obsodila dejanja palestinskega islamističnega gibanja Hamas izpred leta dni, ko so njegovi pripadniki ubili okoli 1200 ljudi, še 250 pa jih zajeli za talce. “Prinesla so izjemno trpljenje ne le prebivalcem Izraela, ampak tudi nedolžnim Palestincem,” je sporočila.
Leto dni po začetku vojne so razmere v Gazi po njenih besedah grozljive. Ponovila je poziv k takojšnji prekinitvi ognja, izpustitvi vseh talcev in končanju konflikta ter napovedala nadaljnjo humanitarno pomoč EU ljudem tako v Gazi, kjer je bilo ubitih okoli 42.000 ljudi, kot tudi v Libanonu.
“Hamasovi teroristični napadi na Izrael so sprožili vrtinec nasilja, ki je celotno regijo pripeljala v izjemno napeto in nemirno stanje,” je zapisala in vse strani pozvala k odgovornemu in zadržanemu ravnanju.
Izrazila je še solidarnost z judovskimi skupnostmi po vsem svetu. Opozorila je, da se vnovič krepijo antisemitski incidenti in napovedala nadaljnje ukrepanje proti temu na ravni EU.
Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v današnjem odzivu povedal, da so Hamasovi teroristični napadi zagnali vrtinec nasilja v regiji. “Prioritetne naloge so prekinitev spopadov in izpustitev talcev, prav tako kot zaščita tamkajšnjega prebivalstva in deeskalacija,” je na omrežju X zapisal Michel in dodal, da se Evropa odločno zavzema za mir, za spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava po vsem svetu.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ocenil, da se je po letu dni dni položaj še poslabšal. “Celoten Bližnji vzhod je na robu tega, da se razplamti popoln konflikt, ki ga – kot je videti – mednarodna skupnost ne more nadzorovati,” je dejal Borrell, ki verjame, da prihodnosti ne Izraelcem ne Palestnicem ne bo omogočila nobena vojaška, temveč politična rešitev.
“Ključni koraki v tem trenutku so začetek političnega procesa v Libanonu za izvedbo predsedniških volitev, razmestitev libanonske vojske na jugu države in zagotovitev trdnejšega mandata Mirovni misiji ZN v Libanonu (Unifil) ter organizacija nujne humanitarne konference,” so sporočili iz evropske službe za zunanje delovanje.
Solidarnost z Izraelci je izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je danes na omrežju X zapisal, da bolečina ostaja tako živa kot pred letom dni. V telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjhujem je že v nedeljo potrdil neomajno zavezanost varnosti Izraela, obenem pa se se zavzel za prekinitev ognja v Gazi in Libanonu.
Da stojijo ob strani judovski skupnosti, je sporočil tudi britanski premier Keir Starmer, ki je v zapisu na X poudaril, da je bil 7. oktober 2023 najtemnejši dan v judovski zgodovini po holokavstu. “Spričo sovraštva ne smemo nikoli gledati stran. Pogleda ne smemo obrniti niti, ko civilisti nosijo posledice tega konflikta na Bližnjem vzhodu,” je zapisal in prav tako pozval k prekinitvi ognja.
Avstrijski kancler Karl Nehammer je lanski vdor Hamasa označil za “enega najbolj sramotnih terorističnih napadov na nedolžne civiliste” in dodal, da je Avstrija solidarna z Izraelom in njegovo varnostjo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Nemški kancler Olaf Scholz je že v nedeljo izrazil solidarnost z Izraelom in v Nemčiji živečimi Judi. Kot je dejal, državljani judovske vere v Nemčiji nikoli ne bi smeli živeti v strahu. “Nikoli ne bomo dopuščali antisemitizma in slepega sovraštva do Izraela. Judje v Nemčiji imajo popolno solidarnost naše države,” je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Scholz.
Danes je nemški kancler poudaril, da si “zvezna vlada prizadeva za prekinitev ognja, izpustitev talcev in za politični proces, čeprav se zdi bolj oddaljen kot kadar koli doslej”. Po njegovi oceni se konflikt lahko razreši samo z rešitvijo dveh držav, v katerih bodo tako Izraelci in Palestinci zmožni sobivanja.
Italijanska premierka Georgia Meloni je povedala, da spominjanje in ostra obsodba dogodkov pred letom dni ni samo ritualno dejanje, ampak pogoj za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu. “Znova poudarjamo, da je legitimna pravica Izraela, da se brani v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom,” je dejala Meloni in hkrati dodala, da Italija “ne more ostati neprizadeta ob ogromnem številu nedolžnih civilnih žrtev v Gazi,” poroča francoska tiskovna agencija AFP.