Vodja strateškega dialoga o prihodnosti evropskega kmetijstva Peter Strohschneider je danes predstavil poročilo, ki so ga pripravili v okviru dialoga. Med drugim priporočajo prilagoditev skupne kmetijske politike bolj trajnostnemu kmetijstvu. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zagotovila, da bo priporočila upoštevala.
Udeleženci dialoga, med katerimi so bili predstavniki kmetov, podeželskih skupnosti, agroživilske industrije, okoljevarstvenikov, finančnih institucij in znanosti, so v nekaj več kot osmih mesecih pripravili vrsto priporočil institucijam in državam članicam EU glede prihodnosti evropskega agroživilskega sektorja.
Del teh priporočil se nanaša na zagotavljanje trajnostne, odporne in konkurenčne prihodnosti, med drugim s prilagoditvijo evropske skupne kmetijske politike, ki mora upoštevati morebitne prihodnje širitve EU.
Skupna kmetijska politika se mora po mnenju udeležencev dialoga osredotočiti na usmerjeno socialno-ekonomsko podporo kmetom, spodbujanje dobrobiti družbe, okolja in živali ter ustvarjanje dobrih pogojev za življenje na podeželju.
Finančna pomoč mora biti čim bolj ciljana in namenjena tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Med temi so mali in mladi kmetje ter tisti na območjih z naravnimi omejitvami. Preprečiti mora opuščanje kmetij, zagotavljati dostojne prihodke kmetom ter spodbujati kmete, ki se usmerjajo v bolj trajnostno kmetovanje.
V poročilu poleg tega poudarjajo pomen okrepitve položaja kmeta v dobavni verigi, med drugim z izboljšanjem njihove konkurenčnosti ter spodbujanjem sodelovanja. Poleg tega je treba izboljšati dostop do financiranja, predlagajo vzpostavitev začasnega sklada za pravični zeleni prehod v agroživilskem sektorju in sklada za obnovo narave, ki ne bi bila del finančnih sredstev skupne kmetijske politike.
Med priporočili so še spodbujanje bolj trajnostnih načinov kmetovanja, pa tudi bolj trajnostnih in uravnoteženih prehranskih navad ljudi. V okviru dialoga so ugotovili, da v EU že obstaja trend zmanjševanja uživanja proizvodov živalskega izvora in povečevanja interesa za uživanje beljakovin rastlinskega izvora. Po njihovem mnenju je treba ta trend podpreti.
Druga priporočila se medtem nanašajo na izboljšanje kriznega odzivanja, ki mora biti po mnenju udeležencev strateškega dialoga bolj konsistenten in učinkovit. Reformo potrebuje tudi t. i. kmetijska rezerva, namenjena kmetom, prizadetim v naravnih nesrečah.
V poročilu so prav tako priporočila za generacijsko prenovo in enakopravnost spolov na podeželju, pa tudi za lažji dostop do znanja.
Zavzemajo se za nadaljevanje strateškega dialoga v okviru evropskega odbora za agroživilski sektor, k oblikovanju katerega so pozvali Evropsko komisijo.
To priporočilo je na skupni novinarski konferenci z vodjo dialoga, nemškim strokovnjakom Strohschneiderjem izpostavila tudi von der Leyen. “Za komisijo bi bilo zelo dragoceno, da bi imela neke vrste svetovalni odbor, ki bi zagotovil, da bi to poročilo uresničili v praksi,” je povedala.
Napovedala je, da bodo priporočila upoštevali pri pripravi načrta za prihodnost evropskega kmetijstva, ki ga bodo v Bruslju pripravili v prvih stotih dneh mandata prihodnje Evropske komisije.
Strateški dialog o prihodnosti kmetijstva je von der Leyen sprožila januarja letos, ko so bili protesti kmetov po Evropi zaradi nezadovoljstva odločitvami oblasti na vrhuncu. Protesti so se medtem končali, pri čemer pa je tudi EU že sprejela številne ukrepe za zmanjšanje administrativnega bremena kmetov.
