Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so julija tako v evrskem območju kot v celotni EU na mesečni ravni narasle za 0,8 odstotka. Gre za drugo zaporedno mesečno zvišanje po daljšem obdobju padanja, predvsem zaradi dražje energije. V medletni primerjavi so bile cene še vedno nižje, za 2,1 odstotka v območju evra in za 1,9 odstotka v vsej EU.
V mesečni primerjavi so cene blaga za vmesno porabo julija v evrskih državah nazadovale za 0,1 odstotka, za prav toliko so se znižale cene trajnih in netrajnih dobrin za široko potrošnjo. Cene investicijskega blaga so ostale nespremenjene. Po drugi strani pa se krepi rast cen energije. V tej skupini so bile cene za 2,8 odstotka višje kot junija, je objavil evropski statistični urad Eurostat.
Cene industrijskih izdelkov brez upoštevanja energije so se tako v mesečni primerjavi znižale za 0,1 odstotka.
V celotni EU so cene v energetskem sektorju julija glede na junij zrasle za 2,5 odstotka. Cene blaga za vmesno porabo, investicijskega blaga in netrajnih dobrin za široko potrošnjo so ostale nespremenjene, cene trajnih izdelkov za široko porabo pa so bile za 0,1 odstotka nižje.
Cene industrijskih izdelkov brez upoštevanja energije so tudi v EU v mesečni primerjavi nazadovale za 0,1 odstotka.
Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so največje mesečni rasti beležile Bolgarija (+3,6 odstotka), Grčija (+2,9 odstotka) in Romunija (+2,7 odstotka). Največje padce pa so na mesečni ravni beležile Švedska (-0,9 odstotka), Finska (-0,7 odstotka) in Avstrija (-0,2 odstotka).
Slovenija je zabeležila 0,1-odstotno mesečno rast.
V medletni primerjavi so bile cene energije v evrskem območju še vedno nižje za 6,9 odstotka in so tako ostajale glavni razlog za splošno nižjo raven cen izdelkov pri proizvajalcih kot v enakem času lani. Brez cen energije bi bile namreč cene julija medletno višje za 0,2 odstotka.
Nižje so bile tudi cene vmesnega blaga, za 1,2 odstotka, v vseh drugih skupinah pa so statistiki zabeležili medletno rast. Pri investicijskem blagu 1,4-odstotno, pri netrajnem blagu za široko porabo za 1,0 odstotka, pri trajnih dobrinah pa za 0,3 odstotka.
V celotni EU so bile cene v skupini energije za 5,9 odstotka nižje kot julija lani. Cene vmesnega blaga so bile nižje za 1,2 odstotka, cene investicijskega blaga pa za 1,5 odstotka višje. Trajne dobrine za široko potrošnjo so bile medletno za 0,2 odstotka dražje, netrajne dobrine pa za 0,9 odstotka.
Brez cen energije bi bile cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih medletno julija tudi v vsej EU višje za 0,2 odstotka.
Glede na lanski julij so najbolj nazadovale cene na Slovaškem (-18,9 odstotka), v Luksemburgu (-6,7 odstotka) in v Latviji (-6,0 odstotka). Največje rasti so imeli Irska (+6,1 odstotka), Romunija (+2,7 odstotka) in na Portugalskem (+2,0 odstotka).
Slovenija je zabeležila 2,8-odstotni medletni padec.
