Vlade v državah članicah nelegitimno vohunijo za novinarji in politiki, opozarja evropska poslanka Sophie in ‘t Veld, ki pričakuje ukrepanje od Evropske komisije. Glede stanja medijev v Sloveniji, zlasti v luči dogajanja na RTV Slovenija, je za STA dejala, da bodo preučili skrbi, vprašanje pa bo obravnavala tudi pristojna parlamentarna skupina.
V Evropskem parlamentu je aprila začel delo poseben odbor za preiskavo uporabe programa Pegaz in podobne vohunske programske opreme za nadzor, potem ko je prišlo na dan, da so oblasti na Madžarskem in Poljskem s sporno programsko opremo vohunile za novinarji in politiki, to pa utemeljile z varnostnimi razlogi.
Tarča sledenja z vohunsko programsko opremo so bili tudi nekateri poslanci Evropskega parlamenta in člani Evropske komisije. V preteklih mesecih je tudi prišlo do novih razkritij primerov prisluškovanj v državah članicah, med drugim v Španiji in Grčiji.
Naloga odbora PEGA je preiskati domnevne kršitve zakonodaje EU pri uporabi programske opreme za nadzor v državah članicah, ki jih to zadeva, kot tudi morebitno uporabo programske opreme v politične namene proti novinarjem, politikom in drugim skupinam.
Evropska poslanka in ‘t Veld, ki je tudi poročevalka odbora, priznava, da je razsežnost problema v povezavi z uporabo programske opreme in prisluškovanjem v nekaterih državah veliko večja, kot se je sprva zdelo.
“Če pogledam količine informacij, ki jih dobim, sem zadovoljna, hkrati pa je tudi zelo zaskrbljujoče videti, kaj se dogaja,” je povedala v pogovoru za STA, ki je potekal torek ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu.
A uporaba vohunske programske opreme je le eno od orodij v naboru drugih oblik nadzora, kot je denimo “tradicionalno vohunjenje”. Pri tem je zaskrbljujoče to, da vlade vohunijo za ljudmi – novinarji, opozicijskimi politiki, nevladnimi organizacijami – v prvi vrsti iz političnih razlogov, opozarja.
Obenem pa vzbuja skrb tudi to, da dejansko zbirajo informacije o določeni osebi, ki jih lahko potem uporabijo proti tej osebi – jo izsiljujejo, ustrahujejo, manipulirajo informacije s programsko opremo, pojasnjuje in ‘t Veldova.
Ob tem izpostavlja tudi problem trgovine z vohunsko programsko opremo, ki je po njenem “zelo zameglen, temen, nepregleden svet”, v katerem delujejo podjetja, ki so na papirju zakonita, a sodelujejo s sumljivimi osebami. “In potem imate vlade, ki kupujejo na tem trgu, včasih pri tem uporabljajo posrednike. Zato je to potrebno regulirati,” je prepričana.
Poslanka iz vrst liberalcev (Renew) je sicer zadovoljna z dosedanjim delom preiskovalnega odbora evropskega parlamenta, čeprav meni, da bi morali delati še hitreje. Ob tem poudarja, da zaslišanja prič niso njihov edini vir informacij; ljudje se obračajo nanjo kot poročevalko in želijo deliti informacije. Vse to bo nato del končnega poročila, ki naj bi ga odbor pripravil v letu dni.
Ko gre za ukrepanje, je Sophie in ‘t Veld kritična predvsem do Evropske komisije. Kot opozarja, je težava v tem, da se komisija pri ukrepanju sklicuje na nacionalne vlade, rekoč da so vlade v državah članicah tiste, ki so odgovorne, da ukrepajo.
“Toda nacionalne vlade so storilci! Oni so tisti, ki nelegitimno vohunijo za svojimi državljani. Ne bodo vendar preiskovali ali regulirali sami sebe. In to je problem,” je dejala.
Po njenem mnenju bi moral Europol začeti preiskavo celotnega posla z vohunsko programsko opremo. Moral bi se vključiti v preiskave v Grčiji, Španiji, na Poljskem, Madžarskem in Cipru. V vseh teh državah trenutno potekajo nacionalne policijske in sodne preiskave, pri čemer je izrazila dvom, da so te preiskave zelo temeljite. To je ponazorila na primeru Grčije, kjer bi pričakovala, da bi policija preiskala prostore podjetja, ki ima v tej državi sedež in proizvaja vohunsko opremo, ter zasegla računalnike, a se nič od tega ni zgodilo, zaradi česar so zdaj vsi dokazi izginili.
Meni tudi, da bi morala Evropska komisija vzeti celotno zadevo zelo resno in izvesti preiskavo, pri tem pa delovati transparentno in odkrito, saj je bila konec koncev tudi sama tarča napadov z vohunsko programsko opremo. Spomnimo: aprila je prišlo na dan, da so bili višji uradniki komisije, med njimi tudi komisar za pravosodje Didier Reynders, lani tarča vohunske programske opreme Pegaz, ki jo izdeluje izraelsko podjetje NSO Group.
Poleg tega bi morali po njenem uveljaviti evropsko zakonodajo, ne zgolj uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ampak na primer tudi sistem izvoznih dovoljenj, saj se vohunsko programsko opremo izvaža iz EU v druge države.
Ko gre za uveljavljanje evropske zakonodaje, pa tudi za demokratični nadzor in zagotavljanje, da nacionalne vlade spoštujejo zakone, nastane težava, še opozarja poslanka. Pričakuje se, da bo Evropska komisija, ki naj bi bila varuhinja pogodb in torej nadnacionalna in neodvisna, služila državam članicam. A potem ne more hkrati nadzirati držav. “Ti dve vlogi sta nezdružljivi, in v tem je problem,” opozarja.
Pri tem se pojavlja tudi težava, na koga se lahko obrnejo po pomoč osebe, ki so bile žrtve takega nadzora. Poslanka opozarja, da se lahko obrnejo samo na nacionalne organe, a kako, če prav ti nacionalni organi vohunijo za njimi. Zato je potrebno, da Evropska komisija ukrepa. “In to morajo storiti, da zaščitijo državljane. Biti morajo na strani državljanov, ne na strani vlad,” je prepričana.
Ko gre za zaščito novinarjev, tudi pred vohunjenjem s strani nacionalnih vlad, je Evropska komisija prav danes predstavila predlog akta o medijski svobodi, ki med drugim prepoveduje uporabo vohunske opreme proti novinarjem in njihovim družinam ter zaostruje pravila glede izjem od tega pravila zaradi nacionalne varnosti. Državam članicam tudi nalaga vzpostavitev neodvisnega organa za obravnavanje pritožb novinarjev v zvezi z uporabo vohunske programske opreme proti njim.
In ‘t Veldova je tudi predsedujoča delovni skupini za spremljanje spoštovanja demokracije v okviru parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Člani skupine so lani v okviru misije za ugotavljanje dejstev obiskali Slovenijo, da bi preverili stanje na področju pravne države in svobode medijev.
Na vprašanje, kako ocenjuje stanje na področju medijev od lanskega obiska v Sloveniji, zlasti v luči dogajanja na RTV Slovenija, odgovarja previdno, saj, kot pravi, ni seznanjena z vsemi podrobnostmi. A kot dodaja, je slišala, da obstajajo skrbi. Te skrbi bodo preučili, ne glede na to, kdo je na oblasti, je zatrdila poslanka.
Kot je pojasnila, je v okviru delovne skupine v kratkem predvideno zasedanje o Sloveniji, in pri tem izrazila upanje, da bodo na njem sodelovali tudi predstavniki vlade. Sedanja vlada je izrazila pripravljenost na srečanje s člani skupine, kar ocenjuje kot pozitivno.
Kot je sicer običajno, pred zasedanjem skupine pošljejo vladi seznam vprašanj, vključno z vprašanji glede medijske svobode. In pri tem bo še posebej izpostavljen položaj javne radiotelevizije, je povedala. Nova misija v Sloveniji pa za zdaj ni predvidena.
Odzvala se je tudi na očitke nekaterih poslanskih kolegov iz Slovenije iz političnih strank, ki so sedaj v opoziciji češ, da so v skupini pristranski, kar odločno zanika. V skupini sta po dva člana iz vsake politične skupine, kar je zelo demokratično, je pojasnila Sophie in ‘t Veld. “Nadaljevali bomo z enako ravnjo preverjanja, enako intenzivnostjo, enako kritični bomo, to se ne bo spremenilo,” je zagotovila ob koncu pogovora.
