Sodišče EU bo odločitev o tožbah Madžarske in Poljske proti zakonodaji unije o pogojevanju evropskega denarja s spoštovanjem vladavine prava sporočilo 16. februarja. To je sodišče danes napovedalo po Twitterju.
Generalni pravobranilec Sodišča EU Manuel Campos Sanchez-Bordona je v začetku lanskega decembra predlagal zavrnitev tožb Madžarske in Poljske. Evropska zakonodaja je namreč po njegovi oceni sprejeta na ustrezni pravni podlagi in spoštuje načelo pravne varnosti.
EU je uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki je začela veljati januarja lani, sprejela v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027 in skladu za okrevanje.
Uredba ureja pogojevanje za zaščito proračuna unije v primeru kršitev načel vladavine prava. Za dosego tega cilja dopušča, da Svet na predlog Evropske komisije med drugim zamrzne sredstva za članice iz proračuna unije.
Kompromis z Budimpešto in Varšavo, ki sta tej ureditvi vseskozi nasprotovali, je bilo decembra 2020 mogoče doseči, ker so se voditelji članic zavezali, da do odločitve sodišča unija na podlagi te uredbe ne bo ukrepala.
Madžarska in Poljska sta se v skladu z napovedmi marca lani pritožili na sodišču, kjer spodbijata uredbo, češ da krši pogodbe EU, da zanjo ni ustrezne pravne podlage, da jo je treba v celoti izničiti in da je siceršnja zakonodaja povsem dovolj za zaščito evropskega proračuna.
Generalni pravobranilec je v svojih sklepih med drugim poudaril, da uredba zahteva obstoj dovolj neposredne povezave med kršitvijo pravne države in izvrševanjem proračuna, tako da se ne uporablja za vse kršitve pravne države, temveč za tiste kršitve, ki so neposredno povezane z izvrševanjem proračuna unije.
Kljub dogovoru voditeljev decembra 2020 je sicer Evropski parlament konec lanskega oktobra vložil tožbo proti Evropski komisiji zaradi neukrepanja na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
Komisija je v kontekstu uredbe sicer poslala pismo Poljski in Madžarski s pozivom k dodatnim informacijam in pojasnilom. Gre za prvi korak ukrepanja v primeru članic, za katere se ocenjuje, da kršijo to zakonodajo, a do dejanskih ukrepov je še daleč.
Mnenje generalnega pravobranilca za sodišče ni zavezujoče, vendar mu sodba večinoma sledi. Naloga generalnih pravobranilcev je, da sodišču popolnoma neodvisno predlagajo pravno rešitev zadeve, ki jo obravnavajo.
