Solidarnost je predpogoj za razvoj celotne EU, je danes v Strasbourgu, kjer se je v Evropskem parlamentu udeležil slovesnosti ob 20. obletnici širitve EU, v izjavi za slovenske novinarje poudaril nekdanji slovenski premier Anton Rop. Med največjimi izzivi, pred katerimi je EU, je med drugim izpostavil potrebo po večji varnosti.
Kot rdeča nit se je v razpravi v Evropskem parlamentu pokazala potreba po večji varnosti v EU, je odgovoril na vprašanje, kateri so danes največji izzivi EU. Varnost postaja ena pomembnejših prioritet EU, ob tem ostajajo nekatere prioritete, ki so veljale tudi prej. Ena od njih je vsekakor vzdržen razvoj, poleg tega zeleni prehod, konkurenčnost EU, je naštel.
Glede na razpravo smo daleč od tega, da bi EU lahko razpadla, je dejal. EU se po njegovih besedah lahko relativno uspešno sooča z izzivi, ki so povezani z gospodarskim razvojem, nenazadnje tudi kar se tiče denarne politike in evroobmočja.
Glede varnosti pa bomo po njegovih besedah pa verjetno priča spremembam, ki bodo šle v smer, da bo EU sprejela dodatne ukrepe tudi na področju migracijske politike, pa tudi glede obrambnih sposobnosti celotne EU.
Nekdanji slovenski premier, ki je pred pred 20 leti v Atenah skupaj s takratnim predsednikom Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom podpisal pristopno pogodbo, je ocenil, da so bila pričakovanja takrat dokaj realna.
“Vedeli smo, da vstopamo iz območja, kjer je bila lahko Slovenija najbolj uspešna, pa ji ni bilo treba biti pretirano konkurenčen. Zavedali smo se, da vstopamo v družino najbolj konkurenčnih, modernih in demokratičnih držav in da bomo soočeni s številnimi problemi,” je dejal.
Med izzivi, s katerimi se je država soočila, je izpostavil, da se je bilo najprej treba prestrukturirati gospodarstvo, številne panoge in dejavnosti; soočeni smo bili s številnimi izzivi na področju privatizacije, učinkovitega vodenja ekonomske politike, izzivi so bili posebej veliki, ker je Slovenija vstopila v evroobmočje.
Obdobje po vključitvi Slovenije v EU je bilo po njegovih besedah uspešno. Slovenija je uspela obdržati stabilen gospodarski razvoj, šla pa je tudi skozi dve veliki krizi, ki sta bili sicer globalni – finančna kriza, kjer je bila Slovenija med državami, ki so bile najbolj na udaru, ter covidna kriza. V tej krizi se je pokazala evropska solidarnost, je poudaril.
Pri tem je, tako kot tudi v razpravi, poudaril pomen solidarnosti, ki je po njegovem predpogoj za razvoj celotne EU, kar se je pokazalo pri covidni krizi in kar se bo pokazalo tudi v prihodnosti. “Brez solidarnosti med najbolj in najmanj razvitimi članicami EU ne more preživeti,” je opozoril.
Glede notranjepolitičnih razmer v Sloveniji je dejal, da se “na nivoju dnevne politike dogaja to, kar se dogaja, in to moramo sprejeti”
Zlasti v luči evropskih volitev pa se moramo se zavedati, da so politiki in politike različni. “Zato je pomembno, da volimo, in da volimo tiste, za katere ocenjujemo, da kljub temu da niso popolni, lahko največ doprinesejo k skupnemu razvoju.”
“Najslabše, kar se lahko zgodi, je, da ne gremo na volitve in pristanemo na prepričanje, da so vsi politiki enaki,” je sklenil Rop.
