Evropsko računsko sodišče v danes objavljenem poročilu svari pred morebitnimi negativnimi posledicami pridobivanja energije iz obnovljivih virov na morju za okolje. Storiti bo treba še veliko, da bo ta vrsta energije postala socialno-ekonomsko in okoljsko trajnostna, so poudarili revizorji EU.
Energijo iz obnovljivih virov na morju je mogoče proizvajati s tehnologijami za vetrno (na dno pritrjene in plavajoče elektrarne), morsko (elektrarne na plimovanje in valovanje) in sončno energijo (plavajoče elektrarne). Trenutno se jo v EU skoraj v celoti proizvaja z vetrno tehnologijo, pojasnjujejo na Evropskem računskem sodišču.
Od leta 2007 je bilo iz proračuna EU za te tehnologije zagotovljenih 2,3 milijarde evrov. Poleg tega je Evropska investicijska banka zagotovila 14,4 milijarde evrov posojil in naložb v lastniški kapital.
Zaradi hitre širitve območij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na morju se poraja “ekološka dilema”, poudarjajo revizorji. Po eni strani je ta vrsta energije ključna za zeleni prehod EU, po drugi pa lahko njen razvoj škoduje morskemu okolju.
V strategiji EU se razvoj energije iz obnovljivih virov na morju sicer skuša uskladiti z načeli o biotski raznovrstnosti, vendar Evropska komisija ni ocenila morebitnih vplivov te vrste energije na okolje, so zapisali. To so na primer preselitev živalskih vrst, spremenjene strukture populacij, razpoložljivost hrane ali selitveni vzorci.
Revizorje skrbi, da bi lahko širitev območij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na morju v Evropi škodovala morskemu okolju, tako nad kot tudi pod morsko gladino.
“Ob ruski invaziji na Ukrajino je postalo očitno, kako pomembna je energetska neodvisnost EU, naša morja pa so lahko del rešitve,” je povedal član sodišča Nikolaos Milionis, ki je vodil revizijo. “Vendar modre revolucije EU ne bi smeli pospeševati za vsako ceno, saj izkoriščanje obnovljivih virov energije na morju ne sme povzročati znatne škode za družbo ali okolje,” je poudaril.
Revizorji ob tem opozarjajo še, da bo morda težko doseči ciljne vrednosti glede povečanja nameščene zmogljivosti za pridobivanje energije iz obnovljivih virov na morju. Ta trenutno znaša 16 gigavatov, do leta 2030 jo želijo povečati na 61, do leta 2050 pa na 340 gigavatov.
Da bi dosegli ta cilj, bi morale članice hitro namestiti zelo veliko naprav za izkoriščanje energije iz obnovljivih virov na morju, za kar bodo potrebovale obsežen morski prostor in približno 800 milijard evrov naložb, zlasti zasebnih, so zapisali na sodišču.
Pri tem so opozorili tudi na ozka grla v dobavnih verigah, ki bi lahko nastala zaradi odvisnosti od Kitajske pri dobavi kritičnih surovin, in dolge postopke za izdajo dovoljenj.
