Odzivi na dogovor o prostotrgovinskem sporazumu med EU in skupino južnoameriških držav Mercosur so različni. Od članic EU ga pozdravljata Nemčija in Španija, medtem ko mu nasprotujeta Francija in Italija, pomisleke naj bi imela tudi Poljska. Nekateri nevladniki in kmetijski sindikati so proti, nekatera industrijska združenja ga pozdravljajo.
Nemški kancler Olaf Scholz je na družbenem omrežju X pozdravil dogovor o sklenitvi sporazuma. “Po več kot 20 letih pogajanj so države Marcosurja in EU dosegli politični dogovor. Premagana je pomembna ovira za sklenitev dogovora. To bo ustvarilo prosti trg za več kot 700 milijonov ljudi ter povečalo rast in konkurenčnost,” je zapisal.
Združenje nemške industrije BDI je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dogovor označilo kot dobro novico za podjetja. Med drugim je ocenilo, da bi lahko sporazum zagotovil nujno spodbudo za rast nemških in evropskih podjetij.
Predvsem nemška avtomobilska industrija po navedbah dpa vidi velik potencial v povečanju izvoza v Južno Ameriko.
Španski premier Pedro Sanchez je dogovor označil za zgodovinski. “EU je danes dosegla zgodovinski dogovor z Mercosurjem o vzpostavitvi izjemnega gospodarskega mostu med Evropo in Latinsko Ameriko,” je objavil na omrežju X.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med drugim dejala, da bodo evropska podjetja, ki izvažajo v države Mercosurja – teh je po njenih besedah 60.000, od tega je polovica malih in srednje velikih – deležna nižjih carin, enostavnejših carinskih postopkov in prednostnega dostopa do določenih kritičnih surovin.
Evropskim kmetom pa je sporočila, da je komisija prisluhnila njihovim skrbem, ki so jih izražali na protestih, in da dogovor vključuje močne varovalke za njihovo zaščito. Med drugim je po njenih besedah zagotovljena zaščita evropskih prehranskih izdelkov in pijač ter tudi spoštovanje evropskih zdravstvenih in prehranskih standardov.
Kritiki se po navedbah dpa med drugim bojijo, da bodo evropski kmetje potisnjeni v brezmilostno cenovno tekmo. “Kmetije nismo bili slišani. Dogovor enostransko bremeni evropske kmete in slabi njihov konkurenčni položaj,” je dejal predsednik nemškega združenja kmetov Joachim Rukwied.
Evropsko združenje sindikatov kmetov Copa-Cogeca je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v izjavi zapisalo, da bo imel dogovor, če bo ratificiran, hude posledice za družinsko kmetovanje, po vsej EU.
“Evropska komisija je poslala zelo zaskrbljujoče sporočilo milijonom kmetov po Evropi,” je zapisal predsednik združenja Massimiliano Giansanti.
Okoljevarstveniki opozarjajo, da bo z dogovorom malo zmagovalcev in veliko poražencev. Zmagovalci bodo kemijski, kmetijski in naftni koncerni, ki bodo z znižanjem carin na izdelke, ki škodijo podnebju in okolju, ustvarjali ogromne dobičke, je po poročanju dpa dejal Harald Gross iz organizacije Greenpeace.
Organizacije Climate Action Network (CAN) Europe je v sporočilu poudarila, da so pogovori potekali brez demokratične razprave in netransparentno. “Dogovor bo vplival na več kot 700 milijonov ljudi. Škandalozno je, da Evropska komisija do zadnjega trenutka ni želela razkriti podrobnih informacij o pogajanjih,” je opozorila Audrey Changoe iz CAN Europe.
V organizaciji med drugim opozarjajo, da bo glede na dogovor EU povečala uvoz govedine, perutnine, sladkorja in drugih kmetijskih izdelkov iz Južne Ameriške v zameno za večji izvoz avtomobilov, plastike in pesticidov, vključno s pesticidi, ki so v EU prepovedani. “Te dobrine do največje gonilo krčenja gozdov, emisij toplogrednih plinov in izgube biotske raznovrstnosti ter ogrožajo domorodne skupnosti, ki že tako nosijo nesorazmerno breme okoljske krize,” so opozorili.
Najglasnejša nasprotnica sporazuma je med državami EU Francija. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po navedbah AFP v četrtek von der Leyen znova opozoril, da je po njegovem mnenju dogovor v trenutno obliki nesprejemljiv.
Nasprotovanju se je danes pridružila italijanska premierka Georgia Meloni, ki je po poročanju dpa sporočila, da niso izpolnjeni pogoji za podporo dogovoru, med drugim naj bi bilo premalo zaščite za kmete.
Proti je po navedbah AFP tudi Poljska, pomisleke naj bi imeli tudi Avstrija in Nizozemska.
Sprejetje dogovora lahko blokirajo najmanj štiri članice, ki imajo skupaj 35 odstotkov prebivalcev unije. Za uveljavitev ga bo morala podpreti t. i. kvalificirana večina držav članic, kar pomeni 15 članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU.
