EU si mora zaradi razvoja potrošniških navad, zlasti na digitalnem področju, v prihodnjih letih prizadevati za še naprednejšo zakonodajo, so pozvali v mreži evropskih potrošniških centrov. Ukrepati velja na področjih spletnih tržnic, spletnih plačil, trženja vplivnežev, umetne inteligence, so našteli.
Kot so v imenu mreže, ki je poziv posredovala v luči junijskih volitev v Evropski parlament, v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Evropskem potrošniškem centru Slovenija, so evropski potrošniški centri pripravili priporočila za prihodnji mandat Evropskega parlamenta. Evropskim poslancem predlagajo sprejetje ukrepov na več področjih.
Zavzeli so se za vzpostavitev odgovornosti spletnih tržnic. Te namreč zdaj z zagotavljanjem povezav med kupci in prodajalci, ki niso vedno zlahka določljivi, omogočajo, da se v EU uvažajo izdelki prodajalcev iz tretjih držav, ki morda ne upoštevajo vedno evropskih standardov glede varnosti.
Želijo si tudi rešitev za spletna plačila, tako da bi bili ponudniki plačilnih storitev primorani bolje odkrivati goljufije in potrošnikom olajšati poročanje o njih. Poleg tega se zavzemajo za bolj sistematično povračilo stroškov potrošnikom prek mehanizma povračila stroškov, ki ga ponujajo izdajatelji kartic.
Po njihovem mnenju so potrebni tudi vzpostavitev jasnih predpisov za opredelitev trženja z vplivneži, zagotovitev preglednosti in odgovornosti vplivnežev. Nedavna preiskava Evropske komisije je pokazala, da le 20 odstotkov vplivnežev svoje komercialne objave jasno označi kot oglase. Preostalih 80 odstotkov bi morali organi prijaviti zaradi neskladnosti z evropskimi pravili, verjamejo v mreži.
Ukrepe pričakujejo tudi na področju umetne inteligence. “Da bi zagotovili, da umetna inteligenca služi interesom potrošnikov, si mreža evropskih potrošniških centrov prizadeva oblikovati lastne smernice. Predlaga na primer, da bi morali biti potrošniki sistematično obveščeni, kadar algoritem uporabi njihove osebne podatke /…/ za prodajo blaga in storitev. Poleg tega bi morali imeti potrošniki vedno možnost, da se obrnejo na človeka, če podjetje svoje storitve za stranke prenese na klepetalnega robota, ki ga poganja umetna inteligenca,” so zapisali.
Potrošniki naj bi potrebovali tudi boljšo zaščito v primeru insolventnosti letalskih družb.
